Ponedeljek, 10. 9. 2018, 20.32
6 let, 2 meseca
Bolečina ob samomoru staršev: "Sploh se ne spomnim, kako sem preživela dve leti" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
Vsak dan v letu v Sloveniji zaradi samomora bližnjega izgubi več kot ena družina. Vsak umrli za seboj zapusti šest bližnjih, ki zaradi nepričakovane travme potrebujejo pomoč. Anja Klančar je v zgodnji mladosti izgubila očeta in mamo. Po dolgih letih je sklenila prvi del žalovanja, tudi s pomočjo knjige, v kateri je opisala pretresljivo osebno izkušnjo samomora staršev.
Vsak družinski zdravnik v svoji karieri zaradi samomora izgubi 20 pacientov. Lani je v Sloveniji samomor storilo 411 ljudi oziroma štirikrat več, kot jih je lani umrlo v prometnih nesrečah.
Bolečina ob izgubi matere jo je dobesedno paralizirala
Anja Klančar je zaradi samomora pri 21 letih najprej izgubila mamo, pri 28 letih pa še očeta. Svojo pretresljivo osebno zgodbo o prebolevanju samomora je opisala v knjigi z naslovom Ko izgubiš ... Kot je povedala v pogovoru za oddajo Dan. na Planet TV, se je pisanja lotila tudi zato, ker se v Sloveniji o samomoru v javnosti govori zelo malo.
"V Sloveniji je kar nekaj samomorov, še več pa je sesutih in žalujočih svojcev, ki žalujejo za svojimi bližnjimi. Zagotovo mi je pisanje pomagalo. Seveda sem vse spet podoživljala, bilo mi je hudo, ampak nekako sem nadaljevala pisanje. Zagotovo je bilo zelo terapevtsko," je pojasnila Klančarjeva.
Anja Klančar je o samomoru svojih staršev spregovorila v knjigi Ko izgubiš ...
Kot pravi, jo je bolečina ob izgubi matere v zgodnji mladosti dobesedno paralizirala. "Sploh se ne spomnim, kako sem preživela dve leti (obdobje v letih 2007 in 2008, op. a.). Eno leto sploh nisem mogla jokati," se spominja magistra zakonskih in teoloških študij.
Sedem let po materini smrti je samomor storil še oče
Ob samomoru matere je Klančarjeva pomoč poiskala v okviru javnega zdravstva: "Stroka, ki je bila predvsem človeška in šele nato strokovna, mi je zelo pomagala. Svojci so namreč sami vpeti v bolečino in, razumljivo, ne vedo, kaj bi rekli. Je pa dejstvo, da bolečine ne more odvzeti noben terapevt oziroma je ne moreš kupiti z denarjem."
Sedem let po materini smrti je samomor storil tudi oče. Čustva, s katerimi se ni spopadla po materini smrti, so privrela na plan ob njegovi smrti. Mešali so se občutki jeze, besa in ljubezni. Danes, štiri leta po očetom samomoru, Klančarjeva svojim staršem samomor oprošča.
112 – Center za obveščanje
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski
"Proces oproščanja ali odpuščanja lahko traja deset, dvajset let ali pa tudi vse življenje. Zagotovo sem morala staršem na neki točki oprostiti. Če tega ne bi storila, potem ne bi napisala knjige, ampak bi sedela nekje v sobi in bi bila jezna na ves svet," je poudarila Klančarjeva.
Danes je hvaležna, ker je skupaj z materjo lahko preživela 21 let
Kot je pojasnila, je bila sprva jezna na svoje starše, ki bi jo morali varovati in čuvati, nato pa je svojo jezo sčasoma preobrazila v hvaležnost: "Hvaležna sem bila, da sem skupaj z materjo lahko preživela 21 let. Nekateri nimajo priložnosti, da bi s svojimi starši preživeli toliko let, drugi pa imajo starše, a se z njimi ne razumejo."
Po njenih besedah je krivda pri samomoru običajno zelo potencirana. "Največ krivde občutijo žalujoči starši, katerih otrok stori samomor. S to knjigo bi rada ljudem sporočila, da niso krivi za samomor bližnjega, čeprav imajo mogoče večkrat takšen občutek," je še dodala Klančarjeva.
