Branka Grbin

Nedelja,
14. 1. 2018,
4.58

Osveženo pred

6 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,73

6

Natisni članek

Natisni članek

lepota blogerke Katarina Mljač Nataša Mernik I Am All Women

Nedelja, 14. 1. 2018, 4.58

6 let, 11 mesecev

"Napadli so naju, da podpirava debelost in nezdrav način življenja" #intervju

Branka Grbin

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,73

6

Nataša Mernik, Katarina Mljač | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Modni blogerki Nataša Mernik in Katarina Mljač sta ustvarili projekt o pozitivni samopodobi, ki spodbuja ljubezen do sebe in uči sprejemanje lastnih napak. Poimenovali sta ga I Am All Women in z njim začeli skrbeti za večjo samozavest današnjih najstnic, ki so obremenjene z družbenimi omrežji in selfiji.

Vsaka generacija se lahko čudi naslednjim, a zdi se, da je svet današnje mladine resnično povsem drugačen. V njem vladajo družbena omrežja, selfiji, obsedenost z zunanjo podobo, modo, ličenjem, hujšanjem … Tisti, ki so odraščali brez družbenih omrežij, kaj šele brez spleta, se lahko samo čudijo današnjim najstnikom, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Medtem ko znajo po eni strani marsikaj opraviti sami in tudi starše naučiti marsičesa, so po drugi strani žrtve "popolnega", virtualnega sveta.

Nataša Mernik in Katarina Mljač sta stari 20 in 21 let. Spoznali sta, kako slabo lahko to vpliva na samopodobo deklet. Na lastni koži sta občutili, kako (ne)naličen obraz kroji tvoj vsakdan in kaj lahko samopodobi naredijo popolno filtrirane fotografije na Instagramu.

Zato sta začeli projektom I Am All Women, katerega profil na Instagramu je vse prej kot popoln. Prikazuje namreč vse napake človeškega telesa, zaradi katerih se ne bi smeli sramovati, ampak jih sprejeti in jih imeti radi takšne, kakršne so.

Nataša Mernik, Katarina Mljač | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Za kaj gre pri projektu I Am All Women?

Katarina: Gre za projekt pozitivne samopodobe, iz katerega sva hoteli ustvariti nekakšno skupnost, v kateri se medsebojno podpiramo.

Nataša: Promovira pozitivno podobo sebe kot celote. Ne gre samo za to, ali si vitek ali debelejši, ampak za zdrav um v zdravem telesu. Merimo tudi na bolezni, ki pestijo človeka, na celostno podobo.

Je na razvoj projekta vplivalo odraščanje v generaciji, ki je precej obremenjena s samopodobo?

Katarina: Pravzaprav sva obe prisotni v svetu družbenih medijev in sva se vsakodnevno spopadali s tem, da si nisva bili dovolj všeč. Videli sva druga dekleta, ki so bila res vitke lepotičke ... Zase sva si mislili, da nisva dovolj lepi, da bi lahko bili blogerki in obstajali v družbenih omrežjih. Odločili sva se, da bova zato naredili nekaj, s čimer bi pokazali, da smo vsi lepi ter da se moramo sprejemati takšne, kakršni smo, in se med sabo spodbujati.

Nataša: Zdi se mi, da obe malo izstopava iz povprečja modne blogerke, sploh pri nas, saj so številne blogerke nekdanje manekenke, misice ... Spremljava veliko tujih podobnih projektov, ki se nama zdijo zelo pomembni, sploh za mlade.

Zase vem, da bi, če bi bilo kaj podobnega prisotno v času mojega odraščanja, veliko lažje odpravila težave s samopodobo. Vsaj zaradi zbadljivk sošolcev.

 

A post shared by I AM ALL (WO)MEN (@iamallwomen) on

Kako trenutno deluje projekt?

Katarina: Vodiva računa na Instagramu in Facebooku, pred kratkim pa sva organizirali skupinsko fotografiranje, na katerem se je zbralo 26 deklet in dva fanta. Vse smo fotografirali in vsak nam je povedal svojo zgodbo, kar zdaj deliva na svojih profilih.

Nataša: Začeli sva s svojimi fotografijami, a sva spoznali, da ne moreva biti samo midve, ampak da mora iz tega nastati skupnost srečnih in zdravih ljudi. Povabili sva prijatelje in sledilce, da se nama pridružijo, saj se nama zdi, da obstaja toliko različnih zgodb, ki jih lahko povedo. Zdaj so se nam pridružili res različni in zanimivi ljudje. Zdi se mi pomembno, da pokažejo, da se imajo lahko, ne glede na to, s čim se borijo, vseeno radi. Naj drugim povedo svojo zgodbo in jim s tem pomagajo na poti do ljubezni do samega sebe.

Kakšne so njihove zgodbe, ali na vse močno vplivajo družbena omrežja?

Katarina: Da, večinoma so takšne zgodbe. Prišla so dekleta s prehranjevalnimi motnjami in različnimi boleznimi, prišlo je dekle s skoliozo (deformacija hrbtenice in telesa, op. p.), pa s sladkorno boleznijo ... Vsaka z zgodbo, ki se dotakne zunanjosti in jim potem zbija samozavest. Hočemo ozavestiti ljudi, da to ni nič takšnega, da se lahko vseeno dobro počutiš v svoji koži.

 

A post shared by I AM ALL (WO)MEN (@iamallwomen) on

 

A post shared by I AM ALL (WO)MEN (@iamallwomen) on

Se vama zdi, da bi bilo odraščanje lažje brez družbenih omrežij?

Nataša: Mediji bi bili vseeno prisotni, pa revije in televizija. Najina generacija je vse retuširane fotografije gledala v časopisih in revijah, imamo pa še nadgradnjo - Instagram. Tam je vse skupaj morda še malo bolj filtrirano. Zdi se mi, da je zdaj samo še slabše. Tega je le še več, pritisk je še večji.

Mlada dekleta naj bi bila zelo obremenjena z urejanjem in tem, kakšna gredo v šolo ...

Nataša: Mislim, da to vidiva tudi sami pri sebi (pogleda Katarino, op. p.). Pri 16 letih nisem šla iz hiše brez mejkapa, v šolo pa sploh ne. Zdaj mi je vseeno, brez ličil grem ven, takšni pač smo ljudje v naravnem stanju. Če brez obrvi, pa pač brez obrvi (smeh, op. p.).

Dekleta se zelo obremenjujejo s tem, kako bodo videti v šoli, zunaj s prijatelji na kavi ... Danes brez ličil vidimo redkokatero dekle.

Katarina: Sama sem imela velike težave s kožo in si tudi nisem upala zapustiti hiše brez treh kilogramov pudra na sebi (smeh, op. p.). To je precej vplivalo name in na mojo samozavest.

Nataša Mernik, Katarina Mljač | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Kako pa so vajini starši gledali na to?

Katarina: Moji so se sprijaznili. Če smo šli k babici na obisk in sem se naličila, so me spraševali, za koga se urejam (smeh, op. p.). Ampak na koncu je bilo tako: če sem bila jaz srečna, so bili tudi oni.

Nataša: Mene so podpirali, saj so videli, da rada eksperimentiram z mejkapom. Tudi moja mama je v mladosti zelo uživala v ličenju. Smešno je, da me zdaj včasih vpraša: "Nataša, se res ne boš naličila, v trgovino gremo?" Odgovorim ji, da se mi ni treba za teh 15 minut (smeh, op. p.).

Bi radi opozorili tudi na to, da mejkap ni potreben na čisto vsakem koraku?

Katarina: S tem, da se dekle rado uredi, seveda ni nič narobe, a zdi se mi, da to delamo iz napačnih razlogov. Ne zato, da bi bile videti malo bolje, ampak zato, da prikrijemo nepravilnosti in si naredimo neko fasado, s katero dajemo vtis, da smo popolne, čeprav smo navznoter žalostne. To bi radi spremenili.

Nataša: Pri mejkapu je tako, da vsi mislijo, da se dekleta ličimo zaradi fantov. Ampak naličiš se zase, oblečeš se zase, telovadiš zase, učiš se zase. Za svoje dobro, za svoje dobro počutje.

Kaj pa pravita na vpliv lepotnih blogerk, ki vse promovirajo enak način ličenja in imajo na koncu vse spet enako "fasado" na obrazu?

Nataša: S senčenjem po zgledu Kim Kardashian ni nič narobe, ampak ob pravih priložnostih. S tako zasenčenim obrazom ne bom šla k zobozdravniku ali v šolo. Kakor komu ustreza. Tudi lepotne blogerke in vlogerke se tako naličijo samo za pred kamero. Eksperimentiraš za YouTube in ni nujno, da gredo takšne v trgovino ali na kavo s prijateljico.

Tudi uspešna slovenska lepotna vlogerka Eva C. Zimet počne enako: "Ko posnamem video, si odstranim ličila in dan najraje preživim brez njih na obrazu."

Nataša, vi ozaveščate tudi z oblinami. Vam je ta samozavest prirojena ali ste se je morali priučiti?

Polnejša sem postala že v vrtcu in z vstopom v osnovno šolo je bil pritisk zaradi novih ljudi in sošolcev malo večji. V teh letih ti je najpomembneje, kako te sovrstniki sprejmejo, letele so zbadljivke in ni mi bilo najbolj prijetno. Ampak doma sem imela toliko podpore, da sem zbadanje v šoli lahko vsaj ignorirala. V srednji šoli, ko je bilo prisotnih vse več medijev, družbenih omrežij in tudi zvezdnic z oblinami, po katerih sem se lahko zgledovala, pa mi je bilo veliko lažje. Na vse skupaj sem v 2. in 3. letniku srednje šole začela gledati drugače in tudi bolj sprejemati samo sebe.

Zdi se mi, da je bilo leto 2017 zame najbolj prelomno: nehala sem se obremenjevati s tem, kako sem videti in kaj si drugi mislijo o meni. Zdaj lahko rečem, da se sprejemam takšna, kakršna sem, in se imam rada.

Za samopodobo deklet je lani veliko naredila manekenka z oblinami Ashley Graham in tudi vas primerjajo z njo. Kaj vam to pomeni?

Ashley Graham je zame vsekakor ena največjih vzornic. Super mi je bilo, ko so me z njo primerjali prvič, a jaz sem Nataša Mernik in hodim po svoji poti. Nočem, da si me zapomnijo samo po tem, hočem, da si me zapomnijo po mojem imenu in mojem delu.

Ashley Graham | Foto: Getty Images Ashley Graham Foto: Getty Images

Na Ashley zaradi oblin leti veliko sovražnih komentarjev. Tudi sami kdaj doživita kaj podobnega?

Nataša: Zdi se mi, da sva tako močno in pozitivno nastopili, da si ne upajo širiti sovražnega govora na naših omrežjih. Tudi v preteklosti s tem nisem imela veliko težav. Mislim, da je bil do zdaj na profilu I Am All Women samo en takšen komentar, pa še tega je Katarina skrila pred mano (smeh, op. p.). Če imaš toliko časa in energije za negativne stvari, potem v življenju delaš nekaj narobe.

Katarina: Napadli so naju v smislu, da podpirava debelost in nezdrav način življenja, kar me je zelo prizadelo. Sama rada treniram, zdravo jem ... Ni se mi zdelo pošteno. Pri objavljanju fotografij sva zato pazili na temo, o kateri piševa, in se dotaknili tega, da želiva, da ljudje živijo zdravo. Spodbujava notranjo lepoto.

Ko Ashley Graham objavi video, kako telovadi in zdravo je, se nanjo usujejo negativni komentarji, češ da bo izgubila obline in svoje "bistvo". Kaj pravita na to?

Nataša: Meni se to zdi nesmiselno. Vidi se, da ne telovadi zato, da bi shujšala, ampak da bi bila močna v svojem telesu, zdrava in ohranjala obline na svojem mestu. Tudi sama sem videla komentarje, kot so: "Joj, shujšala si, kaj je s tabo?" Zakaj bi nekoga obsojal, ker skrbi za svoje telo?

Nataša Mernik, Katarina Mljač | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Nataša, vas smo videli tudi kot obraz Lisce. To je bila prava osvežitev, saj pri nas ne vidimo pogosto modelov z oblinami v kampanjah priznane slovenske znamke. Kakšna izkušnja je bila to za vas?

Bila sem zelo presenečena, ko so me povabili k sodelovanju (nasmeh, op. p.). To je bila prva večja ponudba, zato sem jo zgrabila z obema rokama, saj je prišla ravno v času, ko sem začela glasneje govoriti o tem. Zdelo se mi je pomembno in super, da lahko na takšen način še bolj načnem to temo. Sprva sem bila polna treme in pričakovanj, a se je vse razpletlo super.

Katarina: In tudi odzivi so bili odlični.

Nataša: Da, tudi pri znamki so rekli, da so stranke zelo zadovoljne, saj je v trgovinah s hitro modo ponudba modrčkov le do 85 C, medtem ko imajo pri Lisci razpon do 100 in košarice do H. Poleg tega podpiram slovenske znamke in to je bil zame cel paket.

Ste imeli kaj treme ob poziranju pred fotografom v spodnjem perilu?

S Katarino sva na morju malo vadili (smeh, op. p.). Seveda, imela sem tremo, ampak mi je bilo všeč, saj je bila ekipa majhna in sem se lahko hitro sprostila.

Fotogalerija
1
 / 7

Bi vas zanimalo še kakšno podobno sodelovanje, saj pri nas praktično nimamo modelov z oblinami?

Mislim, da je več kot očitno, da bi me (smeh, op. p.). Nekdo iz agencije za modele mi je pojasnil, da je bila Lisca sploh prva, ki je povpraševala po manekenkah z oblinami v Sloveniji. Podjetja sploh ne iščejo tega. Še vedno so najbolj zaželeni modeli s klasično vitko postavo.

Tomaž Mihelič, skavt in agent ene od modnih agencij, je razložil, daje večja težava najti dekle z oblinami kot klasičen model, saj je vzdrževanje takšne postave težje.

Da, tudi modeli z oblinami imajo omejitve. Ne more biti kar vsaka malce bolj popolnjena ženska "plus size" model. Mislim, da je prvi pogoj ta, da mora imeti raven trebušček.

Tomaž Mihelič: "Plus size model ima ustrezne proporce in ni le gmota maščevja, ampak skladno, dobro oblikovano telo.

Kaj si želita, da bi nastalo iz vajinega projekta?

Želiva, da to ne ostane zgolj projekt, ampak postane skupnost srečnih ljudi, ki se počutijo dobro v svoji koži, hkrati pa se med seboj povezujejo in podpirajo. Ker sva bili zadovoljni z odzivom na skupinsko fotografiranje, pripravljava dogodek, na katerem se bodo najini sledilci lahko še bolje spoznali, si zaupali svoje zgodbe in se imeli radi. Vsako oviro lažje premagamo s podporo in tistimi ljudmi, ki imajo podobno zgodbo. Poleg tega je eden izmed ciljev za prihodnost tudi, da se najino gibanje razširi v tujino, kjer bi se povezali s tujimi sledilci in drugimi gibanji, ki spodbujajo pozitivno samopodobo.