Coco Chanel: modna ikona z razburkanim zasebnim življenjem

Gabrielle Bonheur Chanel oziroma Coco Chanel, ki se je v francoskem Saumurju rodila pred 130 leti, danes velja za enega najbolj vplivnih obrazov mode vseh časov – njen svetovno znani parfum Chanel No. 5 še danes ostaja klasična ženska dišava, predvsem pa je modna oblikovalka zaslužna za revolucijo na področju ženske mode. Leta 1918 je na trgu prva ponudila damske pižame, v 20. letih pa pozornost vzbudila s sproščenimi kreacijami iz džersija, ki so ženske osvobodile tesnih strogih oblek – po njeni zaslugi si je vse več žensk začelo kupovati hlače, v modnih krogih pa je prispevala tudi k temu, da od sonca porjavela koža ni bila več nesprejemljiva.

V modo je oblikovalka, ki je umrla 10. januarja 1971, kot okraske uvedla pozlačene gumbe, dolge ogrlice iz biserov ter pentlje. Skupaj z Jeanom Patauom je zaslužna tudi za priljubljenost male črne oblekice.

Poleg pisane modne kariere pa je imela Coco Chanel tudi zelo pestro zasebno življenje: otroštvo je preživela v sirotišnici, pri osemnajstih pa se je zaposlila pri krojačih, kar je seveda spodbudilo njeno zanimanje za modo.

Pikantno ljubezensko življenje Modna oblikovalka je že od nekdaj kazala zanimanje za bogate in vplivne moške – med njenimi ljubimci so med drugim bili nemški častnik in nacistični vohun Hans Gunther von Dicklage, westminstrski vojvoda Hugh Grosvenor in ruski skladatelj Igor Stravinski, prijateljevala pa je tudi z Jeanom Cocteauom in Pablom Picassom.

Njeno zasebno življenje in zapuščino obkroža veliko zgodbic in govoric – ena najzanimivejših je ta, da je vojvoda Grosvenor svojo ljubezen do nje izkazal tako, da je dal njene začetnice oziroma prepoznaven logo znamke Chanel vtisniti na vse ulične svetilke v Westminstru. Na nekaterih od njih naj bi še danes počival simbol, ki zelo spominja na Chanelov logotip.

Hollywood označila za vulgaren V svoji karieri je Coco Chanel sodelovala tudi s Hollywoodom – leta 1931 je v Monte Carlu spoznala producenta Samuela Goldwyna, ki ji je ponudil milijon dolarjev (danes je to 75 milijonov dolarjev) vredno pogodbo, s katero bi dvakrat na leto odpotovala v Hollywood in oblikovala kostume za največje zvezde njegove produkcijske hiše. Oblikovalka je ponudbo sprejela in ustvarjala za več filmov, Marlene Dietrich in Greta Garbo pa sta postali tudi njeni zasebni stranki.

V času svojega dela za Hollywood je Coco Chanel razvila odpor do tamkajšnje filmske industrije in hollywoodske kulture na sploh – označila jo je za otročjo in dejala, da je Hollywood prestolnica slabega okusa in vulgarnosti.

Kot ena največjih modnih legend, ki ima po vrhu vsega še izjemno zanimivo zasebno življenje, pa je Coco Chanel tudi sama že postala središče zanimanja več biografskih filmov.

Chanel Solitaire (George Kaczender, 1981)

Prvi film o njenem življenju je premiero doživel leta 1981 – v modno ikono se je prelevila Marie-France Pisier, ob njej pa je zaigral tudi Timothy Dalton. Ustvarjalci filma so izredno velik odstotek proračuna namenili samo kostumom – od sedem milijonov dolarjev so za kostumografijo namreč namenili kar cel milijon.

Coco Chanel (Christian Duguay, 2008)

V televizijskem filmu se je v starejšo različico Coco Chanel prelevila Shirley MacLaine, za svojo vlogo pa si je med drugim prislužila nominacijo za zlati globus in emmyja. Film uspeha ni doživel, kritiki so ga opisovali celo kot dolgočasnega in mučnega.

Coco Chanel (Anne Fontaine, 2009)

Nekoliko bolje so kritiki sprejeli biografsko zgodbo o zgodnejših letih oblikovalkinega življenja, v kateri je njeno vlogo prevzela Audrey Tautou. Film slika, kako se je Coco od revne mladenke povzpela na sam modni vrh: od dni v sirotišnici, neuspelih poskusov pevske kariere in neuspešnega iskanja ljubezni v naročju dvoličnega bogataša do končnega razcveta s pomočjo izjemnih modnih stvaritev, ki so zaslovele po vsem svetu.

Coco Chanel in Igor Stravinski (Jan Kounen, 2009)

Leta 2009 si je bilo tudi v Kinodvoru mogoče ogledati portret kratkotrajnega razmerja med Coco in ruskim skladateljskim genijem Igorjem Stravinskim v letu 1920, posnet po romanu Chrisa Greenhalgha. Zgodba romance se začne pisati ob premieri Posvetitve pomladi Igorja Stravinskega na Elizejskih poljanah, ki Coco hipnotizira, razdraženo občinstvo pa baletno izvedbo označi za preveč moderno in radikalno. Sedem let pozneje zdaj premožna in spoštovana ter žalujoča za umrlim ljubljenim moškim Coco spet sreča ruskega skladatelja, ki brez prebite pare živi v izgnanstvu v Parizu. Coco ga skupaj z družino povabi živet v svojo vilo, da bi lahko ustvarjal. Kmalu med velikima ustvarjalcema vzplamti strastno razmerje. Film, v katerem sta glavni vlogi prevzela Anna Mouglalis in Mads Mikkelsen, je bil premierno prikazan v Cannesu.

Once Upon a Time … (Karl Lagerfeld, 2013)

Za konec pa si lahko spodaj ogledate tudi kratki film, s katerim je stoletnico prvega butika Coco Chanel v Deauvillu letos obeležil modni oblikovalec Karl Lagerfeld. V pokojno modno legendo se je prelevila igralka, ki je že leta obraz te znamke, Keira Knightley.

Dogajanje filma je postavljeno v Deauville, v katerem je Coco najprej prodajala predvsem klobuke. Čeprav njene prve stranke niso bile najbolj prepričane o njenem smislu za modo, je Coco sčasoma pridobila spoštovanje, k njej pa so hodile predvsem bogatašinje, ki so vedele, kaj hočejo – moško krojene obleke, tvid in nenavadne tkanine.

Film s pravljičnim naslovom Once Upon A Time so premierno predvajali pred Chanelovo modno revijo v Singapurju.