V SNG Drama Ljubljana "primer Medeja"

Režijo prve slovenske uprizoritve je prevzela Meta Hočevar, ki je vlogo naslovne junakinje zaupala Nataši Barbari Gračner. Predstavo so po besedah Hočevarjeve zasnovali kot "primer Medeja", gledalci pa so v njej postavljeni v vlogo porotnikov. Prevod je delo Jere Ivanc.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejal ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor, Medejo razume kot metaforo stanja današnjega sveta, v katerem so ljudje prav tako ponižani, razžaljeni, izbrisani ... Kot tako jo vidi umeščeno v naš čas in v repertoar SNG Drame Ljubljana.

Medeja je po besedah Ivančeve, ki je tudi dramaturginja predstave, ena od najbolj razvpitih žensk iz grške mitologije, njen mit pa eden od najbolj obdelanih. Za premišljeno morilko jo je naredil šele Evripid v 5. stoletju pred našim štetjem, njegova in Senekova Medeja iz prvega stoletja pa sta edini, ki sta se ohranili do današnjih dni. Senekova je po njenih besedah zelo odprta za interpretacije in zelo sodobna v občutenju sveta.

Odprtost za uprizarjanje je bila, kot je dejala Hočevarjeva, eden izmed razlogov, da se je odločila za režijo. Odločilna pa je tudi izbira igralke za naslovno vlogo, saj mora biti ta za Medejo rojena, da zmore izjemen igralski izziv. Predstava je sicer po njenih besedah za naš čas nenavadna, ker temelji na besedi in notranjem doživljanju.

Mitska zgodba o Medeji, ki se nezvestemu možu maščuje z najbolj nedoumljivim med zločini, dobi pri Seneki dimenzije, ki daleč presegajo intimna, družinska razmerja. Uboj lastnih otrok je tragični vrhunec nesrečne zgodbe, a Medejina dejanja so del muhaste usode, vpeta so v vzročno-posledično mrežo nezaslišanih zločinov in postopkov v okrutnem in brezobzirnem boju za preživetje, položaj in oblast. Hkrati je zgodba ženske, ki se mora spopasti ne le s svojimi čustvi in svojimi tožniki, ampak tudi s svojim mitom, so o predstavi zapisali v ljubljanski Drami.

Nataša Barbara Gračner je, kot je povedala, vlogo Medeje skozi proces dela doživljala kot vlogo, v kateri je že vnaprej obsojena. Kot takšno jo bo videl vsak gledalec. Prevod Ivančeve je označila kot izjemen in dodala, da ji kot igralki omogoča "božansko možnost interpretacije".

Rimski pisatelj in filozof Seneka je kot umetnik veljal za mojstra sloga. Za njegove tragedije se ne ve, ali so jih v času njegovega življenja uprizarjali, njegovo umetniško izročilo pa je zares oživelo šele proti koncu srednjega veka, v obdobju obnovljenega zanimanja za antiko. Na pozni srednji vek je vplival kot filozof moralist, s svojimi krvavimi in okrutnimi tragedijami, patosom in bogato retoriko pa je odločilno sooblikoval dramatiko renesanse in klasicizma.

V predstavi igrajo še Maja Sever, Ivo Ban, Matjaž Tribušon in Zvone Hribar. Glasbo, ki jo je napisal Drago Ivanuša, v živo izvajata Ivanuša in Enos Kugler ali Rok Šinkovec in Kugler. Glasba je po besedah Hočevarjeve vseskozi v dialogu z Medejinim tekstom.

Hočevarjeva je poskrbela tudi za scenografijo, kostumografinja predstave je Bjanka Adžić Ursulov, video je oblikoval Nejc Saje. Premiera bo v soboto, 1. marca, ob 20. uri na velikem odru ljubljanske Drame.