SiolNET. Trendi Kultura
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Novosti iz literarne zakladnice stotih slovanskih romanov

1

termometer

Romana Vlada Uroševića z naslovom Divja liga in Luč slovaškega avtorja Dušana Kužla sta zadnja, vključena v zbirko Sto slovanskih romanov.

Vlado Urošević: DIVJA LIGA Izraz "divja liga" označuje skupino arheologov, ki si skušajo z ilegalnimi izkopavanji pridobiti premoženjsko korist. Urošević se je v svojem romanu podrobneje posvetil tej skupini ljudi, ki z arheologijo praktično manipulirajo. Kot je povedal na današnji predstavitvi knjig, gre za kriminalce in polkriminalce, ki jih vodi čudna vznesenost oziroma idealizem, kako se s svojo dejavnostjo materialno okoristiti, pri tem pa pozabljajo na osnove arheološke znanosti, ki teži k temu, da bi na podlagi odkritij čim več izvedeli o življenju in kulturi prednikov. Čander: Gre za izrazit roman atmosfere z napeto zgodbo v ozadju Koordinator in urednik zbirke Sto slovanskih romanov Mitja Čander je dejal, da ima Uroševićev roman lastnosti detektivke in pustolovskega romana, hkrati pa posega na področje kultov. Dodal je, da gre za izrazit roman atmosfere, ki ima v ozadju napeto zgodbo. V njem je avtor tematiziral "kolektivni sen iskanja zaklada". Za slovenski prevod je poskrbela Namita Subiotto. Urošević bo drevi nastopil v Celju, v sklopu Vilenice pa bo možno izvedeti še več o njegovem delu. Dušan Kužle: LUČ "Roman o človeku in njegovemu iskanju individualne svobode v času komunizma," je Čander opredelil delo slovaškega avtorja Dušana Kužla z naslovom Luč. Kljub časovni določenosti pa ne gre za tipičen disidentski roman, saj po mnenju Čandra njegovo sporočilo deluje tudi v sodobnem času. Zgodba: Učitelj Jan, glavni junak romana Luč, se nenadoma odloči, da opusti vsakdanje rituale. Poda se na pustolovščino samoiskanja - odide v naravo, pristane v umobolnici, pridruži se anarhistični komuni in lunaparku, na koncu pa ostane sam. Kužljev roman je v slovenščino prevedla Zuzanna Govednik Krasko. V zbirki Sto slovanskih romanov so doslej izšla dela slovenskih, ruskih, makedonskih in srbskih pisateljev. Projekt se po Čandrovih besedah intenzivira, saj si žele vanj vključiti še več držav. Nedavno so na forumu v Skopju sodelovanje zagotovili Belorusi, v resnih pogovorih pa so snovalci projekta tudi z Bolgarijo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin