Novi val, pazite na otroke in drugi dogodki

Raziskave, produkcije, izobraževanje in založništvo so področja, ki se jim bodo v tem letu posvečali v Centru in Galeriji P74. Na področju raziskav se bo kustosinja Mojca Grmek posvetila javnosti še nepoznanemu delu produkcije slikarke Milene Usenik. Gre za slikarkina dela iz 70. let prejšnjega stoletja. Projekt Druga eksplozija 90. leta je ambiciozno zastavljena raziskava umetnosti 90. let pri nas. Pri tem Center in Galerija P74 sodeluje s Koroško galerijo likovnih umetnosti. Raziskovalno skupino sestavljajo Andreja Hribernik in Marko Košan iz omenjene slovenjgraške galerije, kustosinja iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova Bojana Piškur in umetnik ter profesor Jože Barši.

Cilj tega dvoletnega projekta je v prvi fazi osvetliti družbeni in politični kontekst 90. let prejšnjega stoletja, v drugi fazi pa analizirati umetniško produkcijo tistega časa. Letošnji razstavni program pa v galeriji P74 začenjajo z razstavo, ki jo odpirajo danes, 9. januarja, in bo na ogled do 28. januarja. Gre za skupinsko perspektivo treh mladih umetnikov, Tinkare Babič, Alja Piry in Jaka Vatovec, pod naslovom Novi val: Pazite na otroke.

Novi val v Ljubljani Če je novi val vedno predstavljal nove pojave kontrakulturnih teženj mladih v Franciji v 50. letih, v ZDA in v Angliji v 70. in 80., tokratna razstava prav tako napoveduje pohod najmlajših izstopajočih umetnikov, katerih delo opredeljujejo eksperimentalnost, antrikoprativnost, procesualnost, stilska in žanrska raznolikost, pa tudi kič, popularna in ulična umetnost ter različne ravni in smeri kritičnosti v razmerju do družbenega tukaj in zdaj.

Tinkara Babić ustvarja pletene grafite. Gre za dokaj nov žanr, ki so ga v ZDA leta 2009 poimenovali Yarn bombing ali v prevodu zapredanje. Pojem zajema tako imenovano anarhično obrt, v katerem se z obrtjo pletenja in kvačkanja sreča ulična umetnost. Tradicionalne veščine v predstavljenih delih Babićeva sooči s tematiziranjem potrošništva. Pri tem se s tem, ko preplete različne oglasne reklame in časopisne izrezke, loti komercializacije seksualnosti, ikone papeža, smernic na področju prodaje in ponudbe ter podobno.

S svojo barvito materialnostjo Babićeva naseljuje prostor na "lep in anarhičen, humoren, ironičen in (včasih) absurden način", kot so njena dela opisali v galeriji.

Delo Jaka Vatovca izhaja iz trivialne filmografije, grozljivk, če smo natančni. Zato se v njegovem delu pojavljajo ikonografija lobanj, krst, trupel, zombijev, krvi in sveč. Njegov vizualni navdih so v glavnem stare B-grozljivke, predvsem iz 60. in 70. let. Skozi vsebinsko in vizualno trivialnost pa Vatovec razmišlja o družbenem dojemanju normalnosti, vprašanju duševnega zdravja, družbeni odtujenosti in stereotipih. V tem kontekstu v postavitev svojih del vključuje tudi idilično podobo družine, ki v podobi kičavega vzdušja priča o kategorijah družbenih pričakovanj, usmerjenih na posameznika. In prav ta so tista, ki predstavljajo "normalno" in oblikujejo stereotipno.

Alja Piry, umetnica, ki je bila pred dvema letoma finalistka za nagrado OHO, je zavezana konceptualni umetnosti. Njena dela so namenoma izvedena diletansko, saj želi pred materialnostjo v ospredje postaviti koncept. Skozi svoje delo mlada umetnica izpostavlja svoje dojemanje umetnosti, ki jo vidi kot obliko komunikacije. Zato v svoja dela aktivno vabi tudi gledalca, ga vključuje do te mere, da ta sam tudi konča umetniško delo.

Razstave, ki jih bomo videli Po predstavitvi umetnikov najmlajše generacije, bo prihodnji mesec sledila mednarodna razstava o performativni risbi danes. V sodelovanju s študenti arhitekture bodo v galeriji razstavili tudi arhitekturne predloge za prostorsko in oblikovno preureditev Upravne enote Šiška, v kateri je galerija. Iz stavbe se tako počasi selijo občinske aktivnosti, hišo pa naseljujejo različne kulturne nevladne organizacije.

Letos bo potekala tudi tretja izdaja festivala knjig umetnika in publikacij, jeseni bodo predstavili kolaže Uroša Potočnika, sodelovali pri retrospektivi Tadeja Pogačarja, vodje Centra in Galerij P74, ki bo na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Pripravili bodo tudi razstavo Tomislava Gotovca.

V galeriji bodo pripravljali tudi javna vodstva, pogovore z umetniki in delavnice. V času družbene apatije, kot pravi Pogačar, bodo še posebno pozornost zato posvetili dogodkom srečevanja in izmenjave.

V tem letu so pripravili tudi inkubator za mlade kustose, kar pomeni, da so v galeriji v svoje vrste sprejeli dve mladi kustosinji. Iza Pevec in Nina Skumavc bosta imeli priložnost, da si nabereta izkušenj v galerijski dejavnosti.

V P74 pa bodo aktivni tudi založniško. Poleg knjig umetnikov, ki so jih v preteklosti že veliko izdali, bodo letos izdali tudi dve besedili. Prvo bo analitično Jožeta Baršija, drugo pa bolj oseben pogled, samoanaliza knjige umetnika Dejana Habichta.

Center in Galerija P74 pa se bo pojavljal tudi v mednarodni umetnostni javnosti, kar je, kot poudarja Pogačar, edini odgovor na vse slabše pogoje produciranja umetnosti pri nas. To je umetnik in vodja galerije podprl še s podatkom, da so se v nevladni organizaciji lani soočili z občutnim, skoraj polovičnim zmanjšanjem javnih finančnih sredstev ljubljanske občine. S tem je otežena njihova mednarodna dejavnost, čeprav je ravno Center in Galerija P74 ena redkih, če ne edina, slovenskih galerij, ki se umetnostnih sejmov po svetu še udeležuje. Letos so na novo povabljeni tudi na sejem v Madridu.