Sobota, 4. 2. 2017, 13.16
7 let, 1 mesec
Vrhunski rum še zdaleč ni tisto, kar zlivamo v potico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,45
3
Med vsemi tujimi žganimi pijačami, ki so se v zadnjem desetletju ali dveh razmahnile po slovenskih lokalih, je rum najbolj zapostavljen. Še vedno namreč velja mnenje, da je rum dober le za potico ali pa zmešan s kokakolo.
Pa še zdaleč ni tako. Rumi so kakovostno in cenovno povsem konkurenčni viskijem ali pa, na primer, konjakom, saj dosegajo cene tudi po več tisoč evrov za steklenico.
Ob tem pa je, za razliko od prej omenjenih viskijev in konjakov, rum vseeno nekoliko drugačen. "Je najbolj svobodomiselna žgana pijača," ga je opisala Majda Debevc, vodilna slovenska poznavalka žganih pijač. "Vse druge žgane pijače smo ukalupili, zakonodaja opredeljuje točno določene parametre zanje. Pri rumu pa kalupa ni," je pojasnila.
"Ni naključje, da se neka stvar razvije na določenem kraju in na določen način. Rum je največji dokaz za to," pravi slovenska strokovnjakinja za žgane pijače Majda Debevc.
Rumom je skupno, da so žgane pijače, pridelane iz sladkornega trsa, različic oziroma slogov, v katerih jih delajo, pa je kar nekaj. Za to je kriv kolonializem.
"Če bi Karibe kolonizirali Slovenci, bi rum kuhali tako kot sadjevec"
Rum je nedvomno povezan s Karibi. Najprej so ga sicer delali že v Indoneziji, a na Karibih se je sladkorni trs, ki so ga tja prinesli Evropejci, zelo dobro prijel in iz njega so seveda delali tudi alkohol. "Karibi pa so bili kolonije in vsak kolonialist je tja prinesel svoj slog, svoje znanje, svoj način žganjekuhe in svojo opremo. Če bi Karibe kolonizirali Slovenci, bi rum kuhali tako kot sadjevec," je slikovito pojasnila Debevčeva.
Španski, angleški in francoski slog
Ker pa Slovenci nismo bili veliki morjeplovci, so Karibe zasedli Španci, Angleži in Francozi in vsak od teh narodov je na svojih ozemljih razvil svoj slog ruma. "Francozi so se zgledovali po armagnacu in konjaku, za razliko od Angležev in Špancev, ki za rum uporabljajo melaso, so rum delali iz soka sladkornega trsa. Španski slog ruma posnema njihov sloviti brandy de Jerez, Angleži pa so se seveda zgledovali po viskiju," je francoski, španski in angleški slog opisala Majda Debevc.
Za domovino rumov veljajo Karibi, danes pa jih proizvajajo že po skorajda vsem svetu. Ta na fotografiji je japonski.
Skozi čas so se ti slogi seveda razvijali, ponekod tudi mešali, a osnovna delitev obstaja. Glede na to, ali so zorjeni in kako dolgo so zoreli v sodih, poznamo bele, zlate in temne rume. Dlje ko je rum zorel v sodu, temnejšo barvo ima in več arom se navzame. Tudi tukaj so različni narodi pustili svoj pečat – rumi v francoskem slogu zorijo v sodih, v katerih je bil konjak, in se navzamejo teh arom, pri angleških pa se na primer pozna viski.
V Slovenijo rum prihaja z zamikom
Rum velja za eno najstarejših žganih pijač, če govorimo o kontinuirani proizvodnji, a ima za zdaj v Sloveniji še malo poznavalcev in ljubiteljev. "Kultura pitja rumov in poznavanje vrhunskih rumov v Sloveniji (še) nista razvita, pravzaprav to velja kar za celotno Evropo. Sem rum šele prihaja oziroma je prišel z zamikom," je povedal Miran Boštic, ki je pred nekaj meseci v Ljubljani odprl lokal Boschtiz s presenetljivo široko ponudbo rumov.
"Rum je bil logična odločitev, saj sem njegov velik ljubitelj, obenem pa smo želeli to pijačo predstaviti Slovencem, jim pokazati, da rum ni le dodatek pri peki, prav tako pa rum ni le tisto lahko, belo žganje, s katerim se meša koktajle," je pojasnil.
Verjetno najširšo ponudbo vrhunskih rumov v Sloveniji imajo trenutno v ljubljanskem lokalu Boschtiz.
Ljubitelji rumov so jih hitro odkrili, je dodal vodja lokala Božan Ignjatić, "veliko ljudi pa pride tudi zato, ker si želijo poskusiti dober rum, zanima jih, kakšna pijača je to, kakšen je torej vrhunski rum, ne tisti za potico".
Kaj pomeni solera?
Še en izraz, ki ga srečate, ko se začnete spoznavati z rumi, je solera. "Gre za tip proizvodnje," je pojasnil Ignjatić, "pri sistemu solera so v steklenici zmešani rumi različnih letnikov oziroma starosti, pri single vintage pa gre za rum enega letnika. Večina rumov je narejena po sistemu solera – ta je zelo podoben sistemu pridelave portovca. Sodi so zloženi v piramido, na dnu so najstarejši letniki, na vrhu najnovejši, rum v steklenici pa je rezultat mešanja letnikov, zaradi česar ima konstantno kakovost, okus in arome."
Božan Ignjatić in Miran Boštic iz ljubljanskega lokala Boschtiz, ki se lahko pohvali z verjetno največjo ponudbo rumov v Sloveniji.
Boštic in Ignjatić se strinjata, da je rum svobodomiselna, manj zapeta žgana pijača. "Jaz menim, da se ne smeš omejevati z nekimi pravili," je dejal Boštic. "Sicer velja, da boljši ko je rum, čistejšega piješ, a če komu ustreza led v pijači, naj se ne omejuje."
Kozarec ruma tudi za 500 evrov ali več
Med več kot 80 različnimi rumi, kolikor jih imajo za zdaj v ponudbi, je trenutno z dobrimi 30 evri za kozarec (oziroma standardno merico 5 cl) najdražji New Grove Solera z Mavricija, a cene rumov so lahko še veliko višje. V Boschtizu na primer načrtujejo, da bi v ponudbo uvrstili prestižni 50-letni rum iz znane jamajške destilarne Appleton – takole čez palec bi bilo treba za kozarec te kapljice odšteti kakšnih 500 evrov. Menda tudi v Sloveniji obstajajo gostje, ki so pripravljeni plačati to ceno.
3