Veganska prehrana ne pomeni samo solate in oreščkov #intervju

Aleksandra Grilc Tomažin ni veganka iz prepričanja, ampak zato, ker se s tem načinom prehranjevanja bolje počuti. Še več, odkar se tako prehranjuje, so izginile zdravstvene težave, ki so jo dolgo pestile.

Veganska in presna prehrana nista enolični, poudarja. Sama se je priprave presnih in veganskih jedi med drugim učila tudi v ZDA, zdaj pa svoje znanje predaja naprej v kulinaričnem studiu Ayatana, ki ga ima v prenovljenem nekdanjem skednju na družinski domačiji v Lescah.

Njena vrata so odprta vsem, tako veganom in presnojedcem kot vegetarijancem in vsejedcem. Aleksandra ves čas poudarja, da je treba pri prehrani predvsem poslušati svoje telo.

Aleksandra nam je pripravila hitro in okusno zimsko solato z avokadovim prelivom:

Z začetkom novega leta si mnogi obljubijo, da se bodo začeli bolj zdravo prehranjevati. Je izogibanje živilom živalskega izvora korak v to smer?

Mislim, da je. Tako samo meso kot druga živila živalskega izvora stresno vplivajo na telo. Verjetno se z mano marsikdo ne bo strinjal, a mislim, da če iz prehrane izločimo predvsem meso in mlečne izdelke, damo telesu možnost, da "zadiha", da nekoliko lažje prebavlja hrano.

Aleksandri se je po spremembi prehrane občutno izboljšalo zdravje. Foto: Matej Leskovšek Vendarle pa veganska ali presna prehrana ni nujno zdrava, sploh če pristaneš na le solati z oljem in kisom ali če ješ samo še testenine.

Vsekakor pa je na tovrsten način prehrane dobro preiti postopoma, predvsem pa se je treba o tem pozanimati in izobraziti, kako se prehranjevati uravnoteženo in raznoliko - da ne pristaneš na le solati z oljem in kisom ali samo testeninah.

Veganstvo je v zadnjem času v Sloveniji postalo pravi modni trend, ne nazadnje smo dobili kar nekaj lokalov s tovrstno hrano. Je to le modna muha ali je izločanje živil živalskega izvora način prehranjevanja prihodnosti?

Vse, kar v hipu postane priljubljeno, je modna muha, ki se lahko po določenem času izpoje ali pa se obdrži. V primeru veganstva mislim, da se bo to nadaljevalo. Marsikdo, ki je prešel nanj, je ugotovil, da se bolje počuti, poznam kar nekaj ljudi, ki so se s spremenjenim načinom prehranjevanja dejansko otresli zdravstvenih težav, ki so jih pestile.

Ob pozitivnih vplivih na telo pa ne gre zanemariti, da je pridelava rastlinske hrane bolj prijazna do okolja kot živinoreja.

Tudi vi ste na vegansko prehrano prešli zaradi zdravstvenih težav.

Da, imela sem kar nekaj težav z zdravjem, s prebavili. Bila sem na mnogih preiskavah, jemala razne tablete, a brez učinka. Nihče pa nikoli ni pomislil na to, da bi mi morda lahko pomagala sprememba prehrane.

Bila sem vsejedka, glede prehrane smo bili tipična slovenska družina. Potem pa sem se po predlogu znanke odločila, da bom poskusila iz prehrane izločiti mlečne izdelke in gluten.

Na začetku je bil to vsekakor šok, kot je verjetno za vsakogar. Nenadoma moraš razmišljati o tem, česa vse ne smeš jesti in v čem vse se skrivajo sestavine, ki se jim želiš izogniti. Sama nikoli nisem bila velik ljubitelj mleka, a sem se nenadoma zavedla, da so mlečne beljakovine v mnogih, povsem osnovnih živilih, podobno je z glutenom. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se privadila, našla nadomestke oziroma nova živila za uravnoteženo prehrano.

V pripravi presnih in veganskih jedi se je izobraževala v Los Angelesu, zdaj pa svoje znanje predaja naprej doma v Lescah, kjer ima v prenovljenem skednju kulinarični studio. Foto: Matej Leskovšek

Verjetno se marsikomu zgodi, da se ob prehodu na vegansko prehrano sprva prehranjuje zelo enolično.

Tudi meni se je, na začetku sem o tem vedela zelo malo. Me je pa želja po tem, da ne bom ves čas jedla iste hrane, gnala, da sem začela raziskovati in se izobraževati. Začela sem kar na spletu, kjer je k sreči mogoče najti ogromno informacij, tudi v slovenščini.

Se vam je zdravje po prehodu na vegansko prehrano izboljšalo?

Je, in to precej hitro. Pravzaprav od takrat nimam več težav. V družini so sicer imeli nekaj pomislekov, ali bom jedla dovolj uravnoteženo in ali bom zaužila dovolj hranilnih snovi, a nisem drastično shujšala, imela vrtoglavic ali česarkoli podobnega.

Je kakšna jed oziroma živilo, ki ga pogrešate?

No, najprej moram povedati, da sem noseča. Pred kratkim smo šli ven jest, zadišale so mi ribe in sem si pač naročila ribo. Nimam težav s tem, da bi se kakorkoli omejevala, predvsem zdaj med nosečnostjo jem, kar mi zadiši. Tudi če bi to bilo meso, bi ga jedla.

"Nimam težav s tem, da ljudje ob meni jedo meso, ne nazadnje sta moj oče in brat strastna mesojedca, tudi moj mož ga jé. " Foto: Matej Leskovšek

Kako pa je z veganstvom in nosečnostjo z zdravstvenega vidika?

Moji krvni izvidi so nadpovprečni, tako da je očitno vse v redu. Moram reči, da je mojega očeta najprej zelo skrbelo, kako bo. Saj veste, to prepričanje, da je treba jesti za dva. A ko je videl, da so izvidi dobri, je bil pomirjen.

Moram pa poudariti, da govorim strogo zase. Zame ta način prehranjevanja deluje tudi zdaj, med nosečnostjo, morda pa za koga drugega ne.

V pripravi presne in veganske hrane ste se urili na ameriški šoli Matthew Kenney Culinary Academy. Drugega kulinaričnega znanja pred tem niste imeli?

Ne, nisem obiskovala kakšne gostinske ali druge s hrano povezane šole. V ZDA pa sem se izobraževala tako v pripravi presne kot kuhane veganske hrane. Ta šola ima sicer po ZDA več svojih restavracij, zdaj se širijo tudi v Evropo in Avstralijo, in ob izobraževanju sem pomagala še v restavraciji, delala pa sem tudi kot asistentka na njihovih delavnicah.

Kako ozaveščeni smo Slovenci o veganski prehrani v primerjavi z Američani?

Odvisno, o katerem delu ZDA govorimo. Los Angeles, kjer sem se šolala, je vsekakor napredno mesto. Povsem drug svet sta predvsem predela Santa Monica in Venice Beach, prav tam, kjer je ta šola. To je dobesedno središče obsedencev z zdravim življenjem in od njih smo v Sloveniji oddaljeni svetlobna leta, dejansko vse temelji na veganski oziroma presni hrani.

Ogromno poudarka dajejo živilom brez gensko spremenjenih organizmov (GSO), kar pri nas oziroma v Evropi ni tako očitno. Verjetno tudi zato, ker je klasična pridelava hrane v ZDA veliko bolj "onesnažena" z GSO kot pa pri nas.

Kaj vegani jedo pozimi, ko je malo sveže zelenjave? Aleksandra stavi na kislo zelje in repo, radič in podobno zimsko zelenjavo ter na stalnice, kot so leča, čičerika, proso in ajda v najrazličnejših oblikah. Foto: Matej Leskovšek

Sicer pa imajo tudi tam zunaj mesta ogromno lokalnih pridelovalcev hrane, ki svoje pridelke prodajajo na mestnih tržnicah, in zanimivo je videti, kaj vse je mogoče dobiti pri njih. Vendarle imajo v Kaliforniji povsem drugo podnebje in je mogoče dobiti ogromno stvari, ki jih pri nas ni oziroma jih ne moremo dobiti od lokalnih pridelovalcev.

Predvsem je sveže lokalne sestavine težko dobiti zdaj, pozimi. Kaj vi pripravljate in jeste v teh mesecih?

Zame so glavne zvezde kislo zelje in kisla repa, pa radič in podobna zimska zelenjava. Potem pa so tu sestavine, ki so na voljo vse leto, kot so različne vrste leče, čičerika, ajda in proso, ki mi je zelo ljubo.

Katere so osnovne sestavine, brez katerih v kuhinji ne morete?

Vsekakor listnata zelenjava, naj bo to poletna ali zimska, pa že prej omenjena čičerika, iz katere je mogoče pripraviti množico različnih namazov, in proso, ki ga je mogoče uporabiti v kašah in "rižotah". In pa sadje, s katerim sicer ni dobro pretiravati, a ga imam pač zelo rada.

Kakovostna veganska oziroma presna prehrana verjetno ni poceni?

Zagotovo ne. Res pa je, da poješ veliko manj. To opažam pri sebi, zdaj potrebujem veliko manj hrane kot prej, ko je bil na primer na prvem mestu bel kruh. Bela žemlja te zagotovo ne "napolni" tako kot kos ajdovega kruha.

"Veganska prehrana ne pomeni samo solate in od same solate se vsekakor težko naješ. Ko pa ji še kaj dodaš, sama imam na primer zelo rada avokado, jedi postanejo prav nasitne." Foto: Matej Leskovšek

Obstaja pa tudi stereotip, da so vse presne tortice iz oreščkov in zato zelo težke ter preveč nasitne.

Res je, sama nisem ljubiteljica tovrstnih sladic. Sem zelo sladkosneda, raje imam sladko kot slano in zelo rada pojem kakšno torto ali piškot. Ko sem spremenila način prehranjevanja, sem vedno znova ugotovila, da je težko nadomestiti oziroma da se je težko približati sladicam, ki sem jih jedla prej in ki so polne smetane, masla in podobnega.

Ravno zato sem začela raziskovati, kako nadomestiti oziroma uporabiti manj oreščkov, zaradi katerih so sladice lahko res zelo težke in bolj podobne samostojnemu obroku.

Sama rada uporabljam kokosovo moko, s katero so sladice veliko bolj lahke in puhaste, pa kokosovo mleko in kokosovo meso, s katerimi se lahko zelo približamo tistim "klasičnim" sladicam.

Če se vrnem k novoletnim zaobljubam in preteklim praznikom … Čemu naj se vsaj za nekaj časa odpovemo, da si bo naše telo oddahnilo in da se bomo bolje počutili?

Predvsem bi izpostavila sladkor in mlečne izdelke. Res pa je, da to ni preprosto. Ko začnemo pregledovati deklaracije, ugotovimo, da so sladkor in mlečne beljakovine v ogromno prehranskih izdelkih, kjer jih sploh ne bi pričakovali. Pred kratkim sem sladkor zasledila celo v kupljenem humusu (namaz iz čičerike, op. a.).