Slovenski direktorji, ki se lotevajo gostinstva

Vodilni možje velikih podjetij nimajo časa za banalnosti, kot je domača kuha. Vsak dan jih čaka sprejemanje pomembnih odločitev in sestankovanje s pomembnimi ljudmi od jutra do večera … kdo bo ob vsem tem še našel prost trenutek, da bi doma sedel za obloženo mizo ali celo poprijel za kuhalnico? A jasno je, da direktorji vendarle radi dobro jedo. Ne le zato, ker si lahko privoščijo obiske dobrih gostiln, ampak tudi zato, ker se za uspešnega direktorja spodobi, da ve, kje lahko najbolje pogosti svoje poslovne prijatelje.

Nekdanji slovenski direktorji, ki so postali maskote gostiln

Slovenski direktorji niso nobena izjema. Tudi oni so le ljudje, tudi oni morajo jesti in tudi oni to radi počnejo na določenem nivoju. Nekoč se je jasno vedelo, katera gostilna je priljubljena pri katerem direktorju – Ivan Zidar je prisegal na gostilno Janežič v Pšati, medtem ko na Obali rad zavil na vrt Edvine Božiček. Nekdanji prvi mož Krke Miloš Kovačič še iz direktorskih časov prisega na gostilno Kovač v Tomačevem, kjer med drugimi rad obeduje tudi ljubljanski župan.

V zadnjih letih pa se v tem odnosu direktor-gostilna dogaja nekaj novega. Namesto da bi jih le redno obiskovali, postanejo kar njihovi posredni ali neposredni lastniki. Nekateri so navdih gotovo našli v modnem oblikovalcu Pierru Cardinu, ki je lastnik slovite pariške restavracije Maxim's. Tja je dolga leta hodil na kosilo, ko pa so se mu lastniki potožili, da bo gostilno kupil tujec – še več, Arabec! -, je priskočil na pomoč in restavracijo kupil kar sam. Maxim's je še vedno v lasti zdaj že 92-letnega modnega oblikovalca.

Sandi Češko in dvorec Zemono

Podobna zgodba, čeprav nikoli uradno potrjena, kroži o eni naših najboljših gostiln, tisti, ki jo na dvorcu Zemono vodi Tomaž Kavčič. Vipavski dolini je namreč grozilo, da bo tamkajšnji najlepši gostinski objekt padel v ruske roke. Potem naj bi nacionalni interes rešil eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko in po mednarodnih kanalih postal "lastnik iz ozadja". Mimogrede, Češko je v glavnem mestu reden gost v gostilni As, eni tistih lokacij, kjer se slej ko prej pojavi vsak gospodarski ali politični veljak.

Zavarovalnica Triglav in restavracija JB Še eno takšnih zbirališč je restavracija JB, ki gostuje v zgradbi Zavarovalnice Triglav. Janez Bratovž tam ne skrbi le za lačne zavarovalniške šefe, ampak k njemu radi zavijejo tudi drugi direktorji iz bližnje okolice, ob restavraciji pa vodi še Triglavovo menzo.

Idrijska gospodarska prvaka tekmujeta tudi v gostinstvu

Zanimiva tekma se medtem odvija v Idriji. Ta kraj ima eno najnižjih stopenj nezaposlenosti v Sloveniji, za kar skrbita podjetji Hidria in Kolektor, ki sta se kot tipična slovenska soseda podala v nekakšno kulinarično tekmo. Hidria ima namreč v lasti Kendov dvorec, hotel s petimi zvezdicami, v okviru katerega je tudi zelo solidna restavracija. Kolektor po drugi strani stoji za hotelom Jožef, ki se prav tako trudi izstopati po kulinarični plati.

Kuhar in direktor, ki sta se iz Mercatorja preselila v Gorenje

Najdaljša slovenska zgodba o direktorjih, ki bi vsaj malo radi bili tudi gostinci, pa se je začela v takrat še slovenskem najboljšem sosedu. Ko je bil še predsednik uprave, je Žiga Debeljak v Mercatorjevo gostinstvo pripeljal Andreja Kuharja, ki je pred tem delal za Sava Hotele Bled. Kuhar je v Mercatorjevi najprestižnejši restavraciji Maxim začrtal novo smer, a sta jo prekinila novi predsednik uprave in novi lastnik, Toni Balažič in Ivica Todorić. V Maximu zdaj kuha nov, mlad kuhar (menda se je kalil v restavraciji JB), kuhar Kuhar pa je sledil svojemu zavetniku Debeljaku. Zdaj namreč vodi kuhinjo v Vili Herberstein, ki je v lasti Gorenja, Debeljakovega zdajšnjega delodajalca.