Nedelja,
29. 4. 2018,
4.05

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,13

8

Natisni članek

Natisni članek

24Kitchen Primož Dolničar kuharska oddaja TV-oddaja nedeljski intervju

Nedelja, 29. 4. 2018, 4.05

6 let, 6 mesecev

Primož Dolničar, kuhar s televizije: Menda sem v Bolgariji prava zvezda #intervju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,13

8

Primož Dolničar | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Je prvi Slovenec z oddajo na priljubljenem kuharskem TV-kanalu 24Kitchen in je v tem žanru že izkušen maček. A kot pravi, oddaje niso prišle zaradi kuhanja - pravzaprav se je kuhanja resno lotil šele po tem, ko jih je začel snemati.

Od sredine aprila lahko na 24Kitchen spremljate oddajo V kuhinji s Primožem, že drugo, ki jo je Primož Dolničar posnel za ta priljubljeni mednarodni kuharski TV-kanal. Če je v prejšnji kuhal po vsej Sloveniji, je nova oddaja nastala v njegovem studiu, pravzaprav za snemanje prilagojeni kuhinji, ki jo ima na obrobju Ljubljane in je tudi kot učni center ter prostor za kuharske delavnice.

Primož Dolničar | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač A kuhanje še zdaleč ni njegova edina ljubezen. Pod studiem ima namreč svojo drugo službo, mizarsko delavnico, kjer izdeluje pohištvo in druge predmete iz masivnega lesa, že od nekdaj pa se ukvarja tudi s fotografijo ter snemanjem in režijo. Verjetno je to razlog njegovega uspeha, pravi. "Medtem ko kuham, tudi režiram in vem, kaj je treba početi, da bo oddaja videti dobro," je pojasnil, ko smo ga obiskali pred snemanjem zadnje epizode za 24Kitchen.

Načrtuje že novo oddajo, a podrobnosti še ne razkriva, ob tem pa pripravlja tudi svojo prvo kuharsko knjigo, v kateri bo recepte kombiniral s svojimi razmišljanji o hrani - ne nazadnje je študiral filozofijo.


Kako so vas na 24Kitchen odkrili?

Poslali smo jim oddajo Z vrta na mizo in odločili so se, da jo odkupijo. Jaz sem sicer mislil, da sem prvi Slovenec, ki se je domislil tega, da bi jim poslal svojo oddajo, a sem potem izvedel, da nikakor nisem prvi, ampak bolj stoti.

Ste pa prvi Slovenec, ki so ga izbrali.

Da, to pa. Oddaja Z vrta na mizo se je ujemala z njihovim konceptom. 24Kitchen namreč išče oddaje, povezane z lokalno in sezonsko hrano, moja oddaja je bila prav takšna. Odkupili so vse tri sezone, ki smo jih do takrat posneli, nato smo posneli še eno, zdaj pa ravno končujemo snemanje najnovejše, ki so jo že začeli vrteti - V kuhinji s Primožem.

Svojo prvo kuharsko oddajo ste sicer posneli že pred več kot desetimi leti. Za kaj je šlo?

Da, to je bilo pred približno 15 leti, bile so pa kratke kuharske oddaje, ki smo jih posneli za Tistega lepega popoldneva na nacionalki. Takrat še nisem imel pojma o kuhariji … Oziroma sem hotel kuhati in sem to rad počel, le znal še nisem. Sem pa takrat veliko režiral, med drugim cel kup videospotov, in sem se odločil, da bom posnel kuharsko oddajo.

Prva epizoda iz te serije:

Tako smo posneli pilotno oddajo, jo poslali na nacionalko in so jo sprejeli, potem pa smo posneli kakšnih 12 epizod. Te oddaje so temeljile bolj na zgodbicah, kako sem na primer kradel po vrtu, iz tega nekaj skuhal in podobno.

S tem se je začelo, potem pa me je ta kuharija zagrabila in zdaj sem tu, kjer sem.

Lahko bi rekli, da ste se kuhati naučili med snemanjem teh oddaj.

Ja, seveda! Proti koncu, v zadnjih epizodah, sem že čisto v redu kuhal (smeh, op. a.). Pravzaprav sem začel resno kuhati zato, ker sem imel oddajo, ni bilo obratno.

Oddaja Z vrta na mizo vam je v Sloveniji prinesla precej prepoznavnosti. Kako je pa s tem zdaj, ko ste na 24kitchen?

Nimam pojma, jaz sem izoliran v tem svojem studiu. Še Facebooka nimam, sem pa zdaj odprl profil na Instagramu in imam že 200 sledilcev! Sicer sem skoraj povsem izoliran od sveta, tu imam studio, pod njim mizarsko delavnico, živim nekaj sto metrov stran in nimam pojma, kakšni so odzivi.

Primož Dolničar | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Ko sem še imel oddajo na RTV, so mi pošiljali ratinge, ki so bili zelo dobri, zdaj tega ne dobim. Me pa vsake toliko pokličejo s Foxa (TV-mreža, v okviru katere deluje kanal 24Kitchen, op. a.) in mi povedo, da sem v Bolgariji cela zvezda.

V Bolgariji?

Da, menda so navdušeni nad mano. Tudi največ intervjujev dajem za Bolgare.

Ste verjetno najbolj izkušen slovenski TV-kuhar …

Oh, kar precej. Po tisti prvi seriji smo kakšnih 20 oddaj posneli za Perutnino Ptuj, pa 40 sicer nekoliko krajših prispevkov za oddajo Homo turisticus, nato štiri sezone Z vrta na mizo, zdaj snemamo to najnovejšo, pa še v sodelovanju s Cool House smo posneli okoli 15 oddaj.

Ali to pomeni, da manjka kuharjev, ki bi bili pripravljeni snemati oddaje?

Ne gre za to … Jaz nisem od nekdaj v kuhinji, ampak sem vanjo prišel iz povsem drugih vod, študiral sem filozofijo, predvsem pa sem ogromno delal v produkciji, fotografiral, snemal in režiral. Ne vem, ali sem dober ali ne, znam pa delati oddaje. V svojem bistvu sem režiser in medtem, ko kuham, oddajo tudi režiram. Vem, kaj je treba početi, da je oddaja videti dobro, profesionalni kuharji pa tega znanja nimajo. Ko k temu dodaš še režiserje in scenariste, ki nimajo kuharskega znanja, se stvari pač ne sestavijo.

S tujino pa se seveda sploh ne moremo primerjati, tisto so ogromne produkcije. Tukaj smo v ekipi trije, tam pa 40, 50 ljudi.

Primož Dolničar | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Kakšna je razlika med "običajnim" kuhanjem in kuhanjem za televizijo?

Ogromna. Za isto stvar potrebujem veliko več časa. Čisto konkretno – če za neko jed sicer potrebujem eno uro, bomo za snemanje porabili pet ur. Vmes se namreč ustavljamo, ponavljamo kadre, pa se zmotiš pri besedilu in moraš začeti znova, ves čas moraš paziti, v katero kamero gledaš …

Tudi sestavine uporabljamo dvojne, dvakrat več mesa, dvakrat več zelenjave in podobno, ker je vse treba ponoviti, en kader posneti z ene, drugega z druge strani. Tega je res veliko.

Lahko pa zagotovim, da na koncu vse pojemo.

Nova oddaja, V kuhinji s Primožem, je studijska, medtem ko ste Z vrta na mizo snemali na zunanjih lokacijah. Verjetno je bilo to še bolj zahtevno?

Oh, tisto pa je bilo pa sploh katastrofalno. Delali smo na primer pri 40 stopinjah Celzija v popolnem brezvetrju, to je bilo v Prekmurju, in mislil sem, da me bo zadela kap. Po drugi strani pa smo snemali tudi pri -17, to je bila božična epizoda, ki smo jo snemali v Ljubljani. Vsa zelenjava mi je zmrznila, špinačo sem lahko kar drobil med prsti.

Dodaten izziv je bilo tudi to, da smo kuhinjo vsakič znova zjutraj spakirali, jo odpeljali na teren, tam postavili, skuhali, pospravili, odpeljali domov, raztovorili in očistili. Potem pa sta nam preglavice povzročala še veter in dež, ogromno smo se morali prilagajati in usklajevati … Milijon težav je bilo.

Zdaj je krasno, prostor je klimatiziran, imamo ventilacijo, napo, pomivalni stroj … Vse!

Primož Dolničar | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Kako bi opisali koncept oddaje V kuhinji s Primožem?

Pravzaprav nekega zapletenega koncepta niti ni. Gre pač za kuharijo pri meni doma, osredotočam se na lahke, spomladanske jedi, ob tem pa lahko pokažem tudi kakšno tehniko ali trik več kot do zdaj, ker imam na voljo več "igrač", ki jih na terenu nisem imel.

Kako pa bi opisali svoj slog kuhinje?

Sem strasten kuhar, moja kuhinja pa je dobra. (smeh, op. a.)

Predvsem se trudim uporabljati sveže sestavine in se držim tega, da na krožniku ostanejo prepoznavne, da ljudje vidijo, kaj jedo. V moji kuhinji ni penic, ni epruvet in lijev, ni tekočega dušika. Tega pri meni ni, pa ne zato, ker jih ne bi obvladal – na tem področju sem verjetno bolj podkovan kot večina kuharjev, sem naravoslovno-matematični tehnik, tudi zanimajo me tovrstne stvari. Jih pa v kuhinji načrtno ne uporabljam, ker mislim, da gre bolj za šov kot pripomoček dobri kuhinji.

Vam v kuhinji pomaga tudi študij filozofije?

To je najboljša podlaga! Filozofija je mati vseh ved, z njo dobiš razgledanost, širino, nisi zaplankan in omejen. Če je kuhar od nekdaj zaprt v tisto svojo kuhinjo, nima širine. Filozofija pa ti da lasten pogled, lastno perspektivo, tudi na hrano. Predvsem pa ti da moč, da imaš dovolj jajc za odločitev, da boš kuhal tako, kot hočeš ti, ne pa tako, kot hočejo vsi ostali.

Tako lahko nato tudi držiš svojo smer. Jaz se povsem zavedam, kako kuham. Moje jedi so zelo preproste, a tudi zelo okusne. Ne želim pa se dokazovati, češ, kako tehnično sposoben sem.

Primož Dolničar | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Kako je videti vaš proces ustvarjanja novih receptov?

Glej, tukaj imam zvezek, v katerega sem si še danes zjutraj zapisoval recept za današnjo oddajo. Ko smo snemali Z vrta na mizo, je bilo velikokrat tako, da se je recept rodil šele, ko sem prišel na kmetijo in tam videl, kakšne sestavine imajo.

Pri receptih imam v mislih le, da bo oddaja trajala 25 minut in da lahko v tem času pripravim dva daljša ali pa tri krajše recepte. Pa nekakšno smiselno celoto morajo tvoriti.

Kateri televizijski kuharski zvezdniki so vam blizu?

Obožujem Hestona Blumenthala, ker je tako brihten, on je genialec. Ramsayja ne morem gledati, ker je tečen, Jamie je pa … Jamie. Na sploh pa tovrstnih oddaj ne gledam veliko, raje gledam nadaljevanke in filme.

Kaj pa kuharski resničnostni šovi?

Teh pa sploh ne gledam. Mislim, da kukanje v intimo ljudi nima nobene povezave s kuharijo, v tem ni nobenega smisla. Ti šovi kuhanje le zlorabijo, v resnici pa tekmovalci razkazujejo svojo intimo.

Sem pa že predlagal, da bi naredili šov, v katerem bi se pomerili vsi ti kuharski sodniki iz šovov in drugi znani slovenski kuharji. Vsi so radi sodniki, sami pa verjetno ne bi hoteli tekmovati. Vidiš, to bi pa gledal!

Primož Dolničar | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Zdaj snemate sedmi, zadnji del oddaje V kuhinji s Primožem. Kaj boste počeli po tem?

Najprej grem za mesec dni v delavnico, kjer me čaka veliko dela. Razmišljam že tudi o novi oddaji in še kuharsko knjigo pripravljam.

Vas vleče nazaj v gostinstvo? Ne nazadnje ste imeli v Ljubljani zelo priljubljeno gostilnico.

Ne, niti malo. Dovolj dolgo sem bil v gostilni, da vem, da tega nočem več. To je trdo delo, garanje od jutra do večera in, sploh če imaš tako majhno gostilno, kot sem jo imel jaz, na koncu zaslužiš neko minimalno plačo. Težava je tudi, da prav vsak dan kuhaš in tega se naveličaš, potem pa to ni več ljubezen, ampak slabo plačan posel.

Tako, kot živim zdaj, je super. Takrat, ko kuham, to počnem z veseljem, čas pa mi ostane za druge stvari, ki jih imam rad.