Martinovo: več kot praznik vina

Legenda o sv. Martinu

Sv. Martin Tourski je bil cerkveni konjeniški častnik v Galiji (zdajšnja Francija), pozneje pa je postal škof. Ker je bil skromen in dobrega srca, so ga imeli ljudje radi in kmalu so okrog njegovega življenja spletali legende. Najbolj znana je zgodba, po kateri naj bi pozimi srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil.

Pozneje so ga izvolili za škofa. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se skril med gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem.

Tudi po tem, ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen in znan zlasti po svojem zavzemanju za reveže. Po njegovi smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika.

Vino in pečena gos

V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Martinovo zaznamuje ljudski rek: Svet' Martin nar'di iz mošta vin'. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu z ljudskimi navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa – od tod tudi povezava s sv. Martinom.

Na martinovo se je uveljavilo nekakšno praznično obdobje martinovanje, saj se ne praznuje le 11. novembra, ampak po navadi ves teden, še posebej takrat, ko je praznični dan sredi tedna in imamo kar dve martinovi nedelji.

Martinovo zaznamuje izobilje, poleg vina so obvezne tudi spremljajoče pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku pečena gos, mlinci in rdeče zelje. In zakaj prav "Martinova gos"? To je povezano z omenjeno legendo, ki govori o tem, da se je Martin skril med goske, da bi se izognil imenovanju za škofa. Gosi naj bi ga s svojim gaganjem izdale, zato na dan njegove smrti simbolično žrtvjujemo gos in jo pojemo.

Kako drugod praznujejo martinovo

Martinovo pravzaprav samo pri nas in na sosednjem Hrvaškem slovi kot praznik vina, v drugih evropskih državah pa ta dan praznujejo z drugačnimi običaji.

V Nemčiji so na primer značilni Martinovi sprevodi in procesije z lučkami, kjer otroci v rokah nosijo papirnate lanterne in lampijončke. Otroci običajno v vrtcih in šolah izdelujejo lanterne, v katere vstavijo svečke in se tako sprehodijo v procesiji v čast sv. Martinu. Ob tem pojejo pesmi, navadno pa je v procesijo vključen tudi človek na belem konju, ki predstavlja sv. Martina in nosi dolg rdeč plašč.

Ponekod drugod so znani obhodi otrok, ki si s petjem prislužijo darove, v nekaterih alpskih deželah pa kurijo tako imenovane Martinove kresove.

Kakorkoli že praznujemo spomin na sv. Martina, je pomembno, da ne pozabimo na globlji pomen, ki prihaja od tega skromnega dobrosrčnega moža. Ob nazdravljanju s kozarcem vina v roki je prav, da se zahvalimo za izobilje v življenju in, če se le da, pomagamo drugim, kot je to počel sv. Martin.