Petek,
9. 10. 2015,
10.53

Osveženo pred

1 leto, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo Skandinavija pijača alkohol žganje pivo vino

Petek, 9. 10. 2015, 10.53

1 leto, 6 mesecev

Kraji, kjer se pije akvavit in pojejo pivske pesmi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
S Skandinavijo sta zgodovinsko povezana pivo in žganje, vino je bilo vedno le za elito.

"Za sinove ni dobro, da pijejo veliko piva, ker bolj kot pijejo, manj lahko mislijo," so besede boga Odina, zapisane v stari nordijski odi. A kljub božjim opozorilom je prekomerno pitje alkoholnih pijač svojevrsten skandinavski mit že od vikinških časov dalje.

Na Švedskem imajo zapisanih prek 9000 pivskih pesmi Pravzaprav nam zgodovina pitja v Skandinaviji lahko pove, zakaj se tam še vedno bolj pije pivo in žganje kot pa vino. Še posebno jih razveseljuje akvavit, žgana pijača, priljubljena pri vseh skandinavskih narodih. Nekako se zdi akvavit najbolj primeren za nazdravljanje in petje pivskih pesmi - samo na Švedskem imajo v Zgodovinskem muzeju vina in žganja ohranjenih prek 9000 različnih pivskih pesmi, od tega jih je vsaj 200 povezanih z žganimi pijačami. Preostale pa s pivom, s katerim splaknejo žganje.

Še najmanj pesmi je v Skandinaviji posvečenih vinu. Trta na severu pač ne uspeva, zato so bili Vikingi vezani na pivo, ki so ga varili iz ječmena. Ječmen, edino žito, ki uspeva tudi na Islandiji, so v resnici gojili bolj ali manj le za pivo. Tega so pili vsi, pripadniki vseh razredov in starosti, vključno z otroki.

V vino so primešali med, brusnice in začimbe – nastal je grog Poleg piva so varili tudi žganje, ki so ga obilno sladkali z medom. A ker je bil med bolj dragocen kot ječmen, je bila medica privilegij bogatejših. Le za aristokracijo pa je bilo tudi vino, ki so ga uvažali iz južnih krajev. Zvarili so sicer nekaj sadnega vina, a tega so hranili za rituale. Z vinom, ki so ga uvažali iz Italije in Grčije, pa tudi iz Porenja, pa je bilo tako, da so ga malo začinili z medom, brusnicami in začimbami, tako da je nastal grog, še vedno najbolj popularna vinska pijača v Skandinaviji.

Nikakor pa ne bi mogli trditi, da sodobni Skandinavci ne pijejo vina. Po zadnjih podatkih raziskovalnega centra Wine Intelligence so Skandinavci najbolj navdušeni nad italijanskimi vini, ki so med skandinavskimi vinoljubci celo bolj priljubljena kot francoska. V veliki meri je to vpliv prosecca, katerega prodaja je v Skandinaviji v zadnjih dveh letih na Finskem zrasla za 45, na Norveškem pa celo neverjetnih 70 odstotkov. Sicer imajo Skandinavci raje bela kot rdeča vina, najbolj popularna sta sauvignon in chardonnay. Za vse skandinavske narode pa naj bi veljalo, da so pri izbiri vina tradicionalni in novih vin ne poskušajo radi. Zato pa nimajo težav s preizkušanjem akvavita.

Linie Aquavit

Zgodba akvavita Linie se je v 19. stoletju zgodila povsem po naključju, ko je Jørgen Lysholm, takratni lastnik destilarne v Trondheimu na Norveškem, nekaj sodov akvavita v hrastovih sodih naložil na veliko jadrnico in poslal v Azijo v upanju, da bo tamkajšnji trg osupnil s tem destilatom.

Večino pošiljke je dobil nazaj, presenetilo pa ga je, da je akvavit med potovanjem dobil še bogatejši okus. Ta "recept" mu je prinesel velik uspeh in je ostal aktualen vse do danes. Tako Linie Aquavit še dandanes zori na ladjah ladjarske družbe Wilhelm Wilhelmsen, ki dvakrat prečkajo ekvator, medtem ko akvavit počiva (oziroma pljuska, ko so valovi visoki) v izbranih sherry sodih.

Beseda Aquavit izvira iz latinske besedne zveze aqua vitae, voda življenja. Ta pijača je zelo pomemben del skandinavske kulture, saj je tam prisotna na vseh bolj pomembnih družinskih srečanjih in velikih praznikih. Aquavit oziroma akvavit je aromatiziran destilat, ki svojo značilno aromo pridobi iz zelišč in začimb, prevladujeta predvsem kumina in koper. Pridelan je iz krompirja tako kot vodka (od nje razlikuje v aromi), nato zori v sherry sodih.

Streže se v majhnih kozarcih za destilate, ki jih Skandinavci hranijo v zamrzovalniku.

Stopnja alkohola: 43,00 % Cena: 23,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si