Je vino boljše iz steklenice s plutovinastim ali navojnim zamaškom?

Pred nekaj tedni je bila v okviru Expa v Milanu degustacija vin. A ne navadna degustacija: šlo je za preizkušanje istih vin v dveh različnih polnitvah. V steklenicah, zaprtih s plutovinastimi zamaški, in steklenicah, zaprtih z navojnimi zamaški. Vina so bila Jermannova, tako da je šlo za res vrhunska vina.

Pokušina na Expu je le še ena v vrsti testiranj, kako se obnesejo navojni zamaški. Ti so še do nedavnega veljali za znak drugorazrednih vin, pa čeprav je v take steklenice ustekleničena skoraj celotna proizvodnja novozelandskih in avstralskih vin. Tudi prvorazrednih.

Med najbolj prestižnimi predstavniki polnitev z navojnimi zamaški pa je gotovo tudi Silvio Jermann, ki ima klet v Rutarjih le lučaj od meje v Brdih. Z navojnimi zamaški je začel eksperimentirati leta 2003, zdaj skoraj polovico svoje polnitve ustekleniči z njimi.

Presenetljivi rezultati testiranja Še pred testiranjem na Expu so podoben test naredili pri reviji Wine Spectator. Slepo so preizkusili tri Jermannova bela vina, sivi pinot 2009, zvrst Vintage Tunina 2005 in chardonnay Dreams 2007. Dodali so eno rdeče vino, Red Angel 2007. Vsako od teh vin so pili iz dveh kozarcev: v enem je bilo vino iz steklenice s plutovinastim zamaškom, v drugem iz steklenice z navojnim zamaškom. Za vsa so ugotovili, da so odlična, a v vsakem paru je bil rahlo boljše vino iz steklenice z navojnim zamaškom.

"Bilo je bolj živahno, z večjim razponom okusa in večjo kompleksnostjo," je zapisala kritičarka Alison Napjus ter bila ob tem nemalo presenečena, saj niso pričakovali razlike v vinih, predvsem pa ne v korist navojnih zamaškov. Tako so namignili, da bi ti zamaški kljub vsemu lahko bili bolj primerni za kratkotrajno staranje vina – prav temu tradicionalisti nasprotujejo, češ da je za staranje edina prava plutovina. A za to pravzaprav ni nobenih pravih dokazov, saj vina z navojnimi zamaški še niso stara 60, 70 let.

Kar pa se tiče Jermanna, je vedno dobrodošel v kozarcu, pa naj bo iz steklenice s plutovinastim ali navojnim zamaškom.

Jermann Capo Martino 2010

Silvio Jermann, verjetno eden najboljših italijanskih vinarjev, prihaja iz Collia, italijanske strani Goriških brd, kjer njegova družina živi že od leta 1881. Ko je leta 1970 prevzel družinsko podjetje, je kot mlad in nadarjen mladenič želel vpeljati inovacije, ki bi njihova vina postavile ob bok najboljšim belim vinom. Z njegovim prihodom se je začelo novo obdobje v kleti, saj so vina dobila bolj bogate in kompleksne arome, več elegance in osebnega pridiha. K njihovemu uspehu pa je vsekakor pripomogla tudi Madonna, ki je izjavila, da je Jermannova bela zvrst Vintage Tunina njeno najljubše vino.

Jermanni želijo, da so vina elegantna in harmonična, ne "narejena", in najpomembneje, da vzbudijo čustva. Ne marajo modernega vinskega sloga z intenzivnimi aromami, kot so na primer okusi marmelad ipd. Njihova vina so odraz njihove predanosti tradiciji in naravi.

Zvrst Capo Martino je rumene barve z zlatimi niansami. Arome so intenzivne, kompleksne z vonjem po zrelem sadju, tropskem in mediteranskem, suhem cvetju in pridihom vanilje. V ustih vino deluje kremasto, ima lepo vkomponiran okus po tropskem sadju, kot so ananas, mango in papaja, z notami citrusov, ki se v ustih zavijejo kot eksplozija. Ti okusi se lepo prepletajo z okusom po vanilji in medu, kar pripomore k polnosti in harmoniji. Zaključek je bogat.

Vino postrežemo k vsem jedem z gobami, školjkami, testeninam s tartufi, bo pa tudi odlična kombinacija k vsem vrstam morske hrane.

Sorta: friulano, rebula, malvazija in pikolit Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 48 evrov, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si