Brezmesni ponedeljek: Hrana za male sive celice

Hrana, ki jo uživamo, ne vpliva le na fizično, ampak tudi duševno zdravje. Možgani so sicer eden najbolj skrivnostnih organov v človeškem telesu, a vendar jih je treba predvsem dobro hraniti. Optimalno nahranjeni pa bodo tudi kos izzivom, ki jih prednje (oziroma vanje) postavljate vi in vaša okolica.

Temno obarvana sadje in zelenjava Katera živila so torej še posebej možganom prijazna? Ko izbirate sadje in zelenjavo, naj bo glavno vodilo barva – mora biti čim temnejša. To seveda ne pomeni lis na obtolčenih jabolkih, ampak dejansko barvo sadnih lupin in zelenjavnih listov – temnejši odtenki pomenijo višje količine antioksidantov. Pri zelenjavi posezite po ohrovtu, špinači, rdeči pesi, zeleni in rdeči papriki ter jajčevcih, pri sadju pa po jagodičevju, kot so borovnice, robide, maline in ribez, ter slivah, grozdju in češnjah.

Polnozrnata živila za konstanten dotok energije Možgani tako kot preostanek telesa potrebujejo energijo, da bi lahko funkcionirali – v obliki sladkorja v krvi. Da bi bili sposobni čim boljše koncentracije in osredotočanja, pa mora biti dotok energije zmeren in konstanten, torej raven krvnega sladkorja ne sme preveč nihati. Zato se izogibajte beli moki in raje izberite polnozrnata živila z nizkim glikemičnim indeksom, od polnozrnatega kruha do polnozrnatih testenin in rjavega riža.

Oreščkasto zdravje Če še niste, v prehrano vključite oreščke in semena, bogate z vitaminom E. Zdravniki in raziskovalci namreč ugotavljajo, da ob povečanem vnosu tega vitamina kognitivne sposobnosti s starostjo počasneje upadajo. Zato si vsak dan privoščite pest orehov, lešnikov, brazilskih ali indijskih oreščkov, dobrodošel dodatek prehrani pa so tudi lanena semena, ki ob vitaminih vsebujejo tudi omega 3 maščobne kisline, prav tako bistvene za dobrobit možganskih celic.

Avokado za "prezračene" možgane Za še več koristnih nenasičenih maščobnih kislin v prehrano vključite avokado, ki ga zdravniki priporočajo kot eno najpomembnejših živil za možgane. Pripisujejo mu blagodejen učinek na ožilje, zdrav krvožilni sistem pa pomeni, da bodo vaši možgani dobro preskrbljeni s kisikom in zato sposobni delovati v najvišji prestavi.

Juha iz avokada in kumaric

1 jedilna žlica oljčnega olja 2 stroka česna 1 čebula 1 jedilna žlica limoninega soka 500 gramov kumaric 350 mililitrov zelenjavne jušne osnove 1 avokado 100 mililitrov tekočega jogurta pol čajne žličke čilija v prahu svež peteršilj sol in poper bučna semena

Kumarice olupite in jih narežite na koščke. Na olju prepražite čebulo in česen, prelijte z limoninim sokom in dodajte 400 gramov kumaric (preostanek prihranite za serviranje). Potresite s čilijem, posolite in popoprajte ter na zmernem ognju kuhajte od 5 do 8 minut oziroma dokler se kumarice ne zmehčajo.

Pokuhane kumarice skupaj z olupljenim avokadom in nekaj vejicami svežega peteršilja spasirajte v multipraktiku oziroma s paličnim mešalnikom. Juhi primešajte še jogurt in prihranjene koščke kumaric, ko jo nalijete v krožnike, pa jo potresite z bučnimi semeni in/ali nasekljanim svežim peteršiljem. Postrežete jo lahko tako toplo kot hladno.