Aleluja, juha iz repnih olupkov

Marsikdo se spominja, da so doma, preden so napadli mesnine, na velikonočno nedeljo najprej pojedli krožnik aleluje. Med otroki je bila osovražena, saj je praznega okusa.

Aleluja je juha siromašnih časov. Narejena je iz posušenih repnih olupkov, skuhanih v vodi, v kateri se je kuhalo suho meso. Zgodovina uči, da je nastala v času velike lakote. Pisatelj Janez Trdina je v svoji noveli Arov in Zman leta 1850 zapisal: "Od Turkov obleganim kristjanom je zmanjkal živež. Ko sta dva hlapca kuhala na dvorišču svoj zadnji del všena, jima je padel iz droga nad kotlom v lonec repni olupek in se prav dobro skuhal. Olupkov je bilo v gradu na pretek. S tem so se potem preživeli oni in tudi drugi ljudje, ki o veliki noči niso imeli več druge hrane." Da, to je slovenska tradicija – hrana revežev.

Aleluja ima več pokrajinskih različic. Na Gorenjskem ji dodajo kašo, v Prlekiji jo zabelijo z ocvirki, spet drugje jo zgostijo z ajdovo moko, nekateri jo raje pustijo redko, Primorci pa namesto olupkov uporabijo svežo repo. Ne glede na to, kako jo pripravimo, je to jed, ki v nas vzbudi vzgibe skromnosti in preživetja. Hkrati pa odlično odpre želodec, da se lažje spopademo z obiljem velikonočne šunke.

Velikonočna aleluja

50 dag posušenih olupkov repe

8 dl juhe ali vode

4 žlice masti z ocvirki

10 žlic moke

Suhe olupke operemo in jih tri dni namakamo v vodi, ki jo vsakodnevno menjamo. Nato jih skuhamo v vodi, v kateri se je kuhalo suho meso. Ko se zmehčajo, jih narežemo na manjše koščke in vrnemo v juho. Naredimo podmet iz moke in vode ter ga vmešamo v juho. Ta se mora zgostiti. Dodamo še mast z ocvirki in še malo pokuhamo. Jed postrežemo kot prvo hrano velikonočnega zajtrka.