Torek, 25. 8. 2015, 12.06
4 leta, 11 mesecev
"Ves čas so zahtevali, da igramo – tudi takrat, ko na odru še ni bilo niti enega samega kabla"
Laibach, prva zahodna glasbena skupina, ki je nastopila v Severni Koreji, se je vrnila z enega najbolj odmevnih gostovanj katere slovenske skupine. Borisa Benka in Mino Špiler smo vprašali po vtisih.
Laibach so prejšnji teden v Severni Koreji pisali glasbeno zgodovino, saj so kot prva zahodna rock skupina nastopili v eni najbolj zaprtih držav na svetu. Čeprav sta bila sprva predvidena dva koncerta, je zaradi tehničnih težav prišlo do nekaterih sprememb, zato je v drugem terminu nastopil le Boris Benko, sicer član skupine Silence.
Najprej Laibach za Severno Korejo, nato Severna Koreja za Laibach
Kot nam je povedala pevka Mina Špiler, so gostitelji že pred njihovim prihodom ugotovili, da bi bila za koncert Laibach bolj primerna večja in bolje opremljena dvorana, zato so koncert iz dvorane glasbenega konservatorija Kim Won Gyun prestavili v večjo in po njenih besedah neprimerno bolj imenitno dvorano Ponghwa.
"Prvi koncert je tako dobil večjo težo, četrtkov koncert pa je bil posledično mišljen kot koncert študentov glasbene šole za nas. Nastopile so vse generacije glasbenega konservatorija, od najmlajših prvošolcev do tistih, ki bodo naslednje leto uspešno končali študij. Na dveh korejskih pesmih se jim je oziroma sta se študentkam kot posebna gosta pridružila Boris Benko in Morten Traavik (organizator kulturne izmenjave, op. p.); tako, kot se je nam v sredo pri pesmi Arirang pridružila pianistka, učenka tega konservatorija," nam je povedala Mina Špiler.
Med občinstvom kulturna in diplomatska srenja, predstavnikov oblasti in vojske naj ne bi bilo
"Izmed 1500 obiskovalcev jih je večina bila povabljencev iz kulturniških krogov Pjongjanga, okoli 200 ali še kaj več je bilo tujih diplomatskih predstavnikov – menda so izjemno zanimanje za koncert izrazila prav vsa diplomatska predstavništva v Severni Koreji – peščica kart je bila na razpolago tudi Laibach fanom in drugim zainteresiranim iz t. i. zunanjega sveta. Predstavnikov oblasti ali vojske menda ni bilo – vsaj ne da bi se to vedelo."
Preventivno odstranjevanje vsega, kar bi bilo lahko problematično
"Prej bi rekel, da je šlo za previdnost oziroma preventivno odstranjevanje vsega, kar bi se lahko izkazalo kot problematično. Še posebej občutljivi so bili pri korejskih skladbah. Od treh korejskih skladb, ki so bile predelane za koncert, se je v končni program prebil le Arirang, pa še ta je bil precej okleščen."
Dve priredbi korejskih skladb so tako morali umakniti s programa, po besedah Mine Špiler zato, ker so se po njihovem mnenju preveč oddaljile od originalov. "Vse druge cenzorske zahteve so bile bolj ali manj pričakovane," je povedala in dodala, da so iz vizualnega programa umaknili "prizore, kjer na steni visi uokvirjena slika našega frontmana, ali pa izseke iz filma Iron Sky, kjer se pojavljajo igralci, oblečeni v kvazinacistične uniforme ipd."
Priprave na koncert nihale med strašljivim in komičnim
Severnokorejsko občinstvo se je po besedah Mine Špiler odzivalo v skladu s pričakovanji: "vljudno in zvedavo ali pa vsaj potrpežljivo". "Laibach ni nekaj, kar bi se lahko sklapljalo z njihovim glasbenim idealom, poleg tega bi bilo izražanje kakšne večje naklonjenosti tujcem zanje tako ali tako neprimerno."
"Po koncertu je starejši gospod za kamere izjavil, da pred koncertom ni vedel, da taka glasba na svetu obstaja in da zdaj ve. Mislim, da je povzel občutje dobršnega dela severnokorejskega občinstva, ki nas je na koncu iz dvorane sicer pospremila s stoječimi ovacijami."
"Bend, ki bi še Roberta Palmerja navdal z zavistjo"
ArirangAs mentioned in one of our previous posts, Silence rearranged three Korean songs for Laibach’s concert in Pyongyang. However, only one song – Arirang – survived North Korean censorship. And even Arirang was subjected to revisions.The original arrangement featured nine Korean musicians (a pianist and an 8-member female choir), Laibach’s frontman Milan Fras, and Benko. However, the local authorities were reluctant to combine a Korean choir with Western soloists. Hence, it was decided to have the song performed by two ‘equals’: a Korean pianist (a student of the Kum Song School of Music) and Benko.The song’s original arrangement can be heard in the following video, which features the very first rehearsal. The quality of the recording is low, but we’re happy to have documented the remarkable prowess of the Korean singers. The video was recorded on August 17 at the Ponghwa Art Theatre in Pyongyang.
Posted by Silence Zone on Tuesday, 25 August 2015
Vendar pa je tudi na drugem koncertu, kljub vabilu, prišlo do posegov v adaptacijo Tomaža Hladnika, drugega člana skupine Silence. "Izvedli smo Hladnikovo adaptacijo skladbe, so pa Korejci aranžma, ki je bil za njihov okus verjetno rahlo špartanski, malce obogatili in ob tem diskretno 'popravili' Hladnikove harmonske posege v skladbo."
"Vaja je bila strašljivo kratka, kljub temu pa je bil nastop – zlasti zaradi benda, ki bi še Roberta Palmerja navdal z zavistjo – zelo prijetna izkušnja."
"Neskončno sestankovanje in usklajevanje z lokalci"
Za njih je skrbela skupina ljudi iz Komiteja za kulturno izmenjavo, ki jih je peljala na oglede mesta, kot tudi na demilitarizirano cono in mesto Kesong.
"Gibanje je bilo seveda omejeno. Hotela nisi smel zapustiti brez spremstva. Zunaj hotela smo se premikali v 20-glavi skupini, v stilu japonskih turistov, kar čez čas postane rahlo naporno – tudi za tako znane kolektiviste, kot so Laibach."
Bolj kot odmevnost presenetile interpretacije obiska
In kaj jo je najbolj presenetilo med obiskom Severne Koreje? "Da so se v veliki meri potrdila moja pričakovanja v zvezi s Severno Korejo, pa me je kljub temu vsak dan znova presenečala."
Medtem ko Benko nima vtisa, da bi bila njihova koncerta v svetu odmevna, po njegovem mnenju je bilo zelo odmevno prizorišče koncertov, pa so Mino Špiler bolj kot odmevnost presenetile interpretacije namena njihovega obiska oziroma koncerta, ki pa so bile, kot smo poročali, precej mešane.