Transparentno – emmy za moškega, ki je postal ženska

Serija Transparentno (Transparent), ki pred sabo podira tabuje o rojstvu in spolu, v televizijski svet na velika vrata prinaša temo o transspolnosti in homoseksualnosti. Avtorico in izvršno producentko serije Jill Soloway (Pod rušo) na temo transspolne identitete vežejo osebni občutki. Njen oče se je namreč, prav tako kot glavni lik v seriji Mort oziroma Maura Pfefferman (Jeffrey Tambor), odločil postati ženska, kar je najprej zaupal svoji družini.

Transparentno na čustven in topel način obdela občutljivo vprašanje identitete ob rojstvu, kar je celo v liberalnem Hollywoodu prava novost. Dva zlata globusa in pet emmyjev, ki jih je serija osvojila, pove dovolj o pripravljenosti družbe, da popularna kultura končno spregovori o tem, kar se dogaja okrog nas. Poseben čar serije pa je, da omenjene tematike ne obravnava na način, ob katerem bi se gledalci težko z njo poistovetili, temveč iz normalne in vsakdanje perspektive ter z obilico humorja.

Ob emmyjih za najboljšega glavnega igralca v komični seriji in najboljšo režijo, ki sta ju osvojila Tambor in Solowayeva, je nagrado prejel tudi Bradley Whitford za gostujočo vlogo Marcyja, serija pa je prejela tudi emmyja za najboljše kostume in najboljšo uvodno pesem.

Če še ne veste, za kaj gre, si genialno serijo Transparentno lahko ogledate na Pickboxu na SiOL TV (programsko mesto 242), spodaj pa si lahko preberete intervju z njenim glavnim igralcem.

Kako ste začeli sodelovati pri seriji Transparentno? Prebral sem sem scenarij in takoj zahteval sestanek z Jill Soloway. Slišal sem, da jih zanimam za vlogo Morta/Maure Pfefferman, a nisem vedel, da mislijo resno. Mislil sem, da sem samo še eno ime na seznamu. Naslednji dan sem se sestal z Jill in takoj sva se ujela. Po sestanku sem si ogledal Jillin film Afternoon Delight, ki mi je bil zelo všeč. Poklical sem Jill in ji rekel, da moram nastopati v tej seriji. To je življenjska vloga.

Na prvi pogled se zdi, da je to povsem drugačna vloga od vaših prejšnjih. Je to res? Na prvi pogled morda, a se mi vseeno ne zdi tako drugačna od mojih drugih vlog. Vloga se mi je zdela tako jasna in Jillino pisanje tako čudovito, da se mi je zdelo, da jo lahko obvladam. Ni bilo veliko zaklenjenih vrat in skrivnih kombinacij. Skočiš ali pa ne. Take vloge so me vedno pritegnile. Star sem 70 let in le redko dobivam take vloge. Ne boš posedal okrog in rekel, da boš še razmislil. Skočiš.

Kako bi opisali družinsko dinamiko med liki v seriji? Imajo skrivnosti? Ja, rekel bi, da ima vsak za mizo svoje skrivnosti, ne le moj lik Mort. Moč družine se skriva v jasnosti. To je družina, katere dinamika se bo skozi sezone spreminjala. Čeprav je to komedija in smo zabavni, pa se v vsaki družini in pri vsakem izmed nas poraja vprašanje: "Me boste imeli še vedno radi, če se spremenim?" In vse se nadaljuje od tod. "Me boste imeli še radi, če diplomiram? Me boste imeli še radi, če zaslužim več denarja? Me boste še imeli radi, če zaslužim manj? Me boste še imeli radi, če se ne izkažem?"

Igrate moškega, ki se identificira kot ženska. Kako ste se pripravljali na to vlogo? Prebral sem vsa dela transspolne avtorice in aktivistke Jennifer Boylan. Učil sem se pri filmarju Rhysu Ernstu in umetniku Zacharyju Druckerju, ki sta bila naša svetovalca za transspolnost. Z njima sem šel na teren, oblečen v žensko, in ves čas sem se tresel. Zelo me je bilo strah in ves čas sem razmišljal, da moram vse, kar čutim v tistem trenutku, vključiti v lik.

Zachary in Rhys sta prišla v hotel in me oblekla v nekaj udobnega ter prefinjenega. Tudi v trgovino sem šel oblečen kot lik, ki ga igram. Šli smo po nakupih in nekaj ljudi me je prepoznalo in mi namenilo čudne poglede. Spomnim se kratkega klepeta, ko je na koncu nekdo rekel: "Lep dan, dame." Ob tem sem se široko nasmehnil.

Kakšni so bili vaši občutki, ko ste sprejeli vlogo? Če sem iskren, me je bilo na začetku zelo strah. Kot heteroseksualni moški igram transspolno osebo in vem, da bo to pritegnilo pozornost, kar je tudi prav. Bolj me je skrbelo, da bom lik odigral prav kot pa dobro. Paničen sem bil, prvih nekaj dni me je bilo tako strah, da sem bruhal. To se običajno zgodi, ko potrkajo na vrata, naj pridem na prizorišče. Morda malce pretiravam, a res me je bilo strah.

Kako se po koncu dneva znebite teh občutkov? Zaspim. Trezen sem že 13 let, ne pijem več. Živčen sem bil, a nikomur nisem povedal, kako zelo. Na trnih sem bil, hotel sem opraviti z vsem.

Kako mislite, da se bo mednarodno občinstvo odzvalo na Transparentno? Že poznam odgovor. Serijo so testno predvajali ljudem z vsega sveta. Ti so jo razumeli in bili nad njo navdušeni. Občutek imam, da so gledalci v nekaterih drugih državah celo bolj napredni.