Stoletnica rojstva igralke Vivien Leigh

Leighova, ki je pozornost javnosti zbujala tudi z ljubezenskimi avanturami, je svetovno slavo dosegla z vlogo Scarlet O'Hara v filmskem spektaklu V vrtincu (Gone With the Wind) iz leta 1939, za katerega je dobila oskarja za glavno žensko vlogo.

Leighova (1913–1967) se je rodila v Darjeelingu v Indiji. Leta 1935 je zaigrala v manjših vlogah v štirih filmih, leta 1937 pa je prevzela glavno vlogo v filmu Ogenj nad Anglijo. Čeprav je zaslovela s filmskimi vlogami, pa je bila Leighova, ki je pozornost zbujala tudi s svojo lepoto, prvenstveno gledališka igralka. Predvsem po letu 1940 je več nastopala v gledaliških dramskih vlogah.

V tri desetletja trajajoči karieri je na gledaliških deskah nastopila v vrsti raznolikih vlog. Prevzela je tako komične vloge v igrah Noela Cowarda in Georgea Bernarda Shawa kot vlogo Ofelije, Kleopatre in Julije v Shakespearovih klasikah.

Med letoma 1940 in 1960 je bila poročena z angleškim gledališkim in filmskim igralcem Laurenceom Olivierom, ki je bil njen drugi mož. Skupaj sta zaigrala v številnih gledaliških produkcijah, pri čemer je Olivier pogosto prevzel tudi režijo, ter v treh filmih.

V 50. letih preteklega stoletja je trpela za depresijami in zbolela za tuberkulozo, zaradi katere je pozneje umrla. Leighove se je držal sloves igralke, s katero je težko delati, zato so za njeno kariero značilna tudi dolga obdobja mirovanja.

Med njenimi pomembnejšimi filmi velja omeniti še Ano Karenino (1947), Tramvaj Poželenje (1951), za katerega je dobila drugega oskarja za glavno žensko vlogo, in film Ladja norcev (1965).

Leta 1999 jo je Ameriški filmski inštitut na lestvici največjih filmskih igralk vseh časov umestil na 16. mesto.