Od Bara do bizara: kako odštekani so postali resničnostni šovi po svetu

Od ovce do puloverja Skandinavske države imajo pozimi še precej krajši dan kot mi, zato vsaj del leta ostane precej časa za raznovrstne aktivnosti. To nedvomno dokazujejo Norvežani, ki so si zamislili resničnostni šov, poimenovan Narodni pletilni večer, v katerem so svojim gledalcem ponudili spremljanje celotnega postopka nastanka pletenega puloverja v realnem času (brez postprodukcije, ampak v živo). Cilj je bil plemenit, želeli so namreč podreti svetovni rekord časa, ki je potreben "od ovce do puloverja". Pri poskusu so sicer spektakularno pogrnili, a oddaja je bila kljub temu precej popularna.

Idealna žena Na vse načine bolj dinamično so svoj resničnostni šov zastavili v Zambiji, saj so se v oddaji z naslovom Pripravljena na poroko pari v različnih izzivih borili za denarno nagrado in plačilo poroke. A ker je bilo to očitno preveč dolgočasno, so namesto parov v oddajo pripeljali 18 prodajalk ljubezni (beri: prostitutk). Kot da te niso preživele dovolj, so s ciljem iste nagrade pred kamero morale dokazati, da znajo čistiti, kuhati, pospravljati ter da so pripravljene na življenje idealne gospodinje.

Lepotica in zver Če je v Zambiji pri izbiri žena pomembna vsebina, so Kitajci v oddaji Lepotni krožek bolj stavili na obliko. V oddajo so vsakič zvabili nekaj na pogled bolj neprivlačnih žensk, ki so jih krstili za grde račke, potem pa so jih skozi serijo naraščajoče bizarnih izzivov skušali (pred kamerami seveda) spremeniti v t. i. bele labode. Nič čudnega, da je bila serija na televiziji prepovedana, gledalci so jo lahko spremljali le prek spleta.

Zmagovalec dobi … dojenčka! Medtem ko je Kitajcev največ, se v Pakistanu – kjer jih v primerjavi s Kitajsko živi "le" 196 milijonov – obnašajo, kot da jih je preveč. V resničnostnem šovu Amaan Ramazan so tekmovalcem iz občinstva za pravilne odgovore na vprašanja, povezana z vsebino iz Korana, podeljevali različne nagrade – od pralnih strojev do domače elektronike. Vse lepo in prav, dokler niso leta 2013 dvema tekmovalnima paroma podarili vsakemu po eno dojenčico. Te je "priskrbela" nevladna organizacija, ki rešuje zavržene otroke.

Igra s čustvi Igranje s čustvi so do vrhunca pripeljali v Kambodži, kjer je med letoma 1975 in 1979 divjal režim Rdečih Kmerov. Ti so v sklopu svoje kulturne revolucije pobili za eno Slovenijo ljudi, razbitih in razseljenih pa je bilo na tisoče družin. Na "pomoč" je priskočil resničnosti šov To niso sanje, kjer so v studiu pred kamero po več letih ali desetletjih odtujenosti združevali člane družin. Toliko o kapitalizaciji človeške nesreče.

Seks na kubik Seveda je veliko nam bolj znanih resničnostnih šovov usmerjenih tako, da se med vsebino implicitno ali eksplicitno pojavi tudi seks. Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo pojavil resničnosti šov, kjer je to glavna tematika. Za to so poskrbeli Angleži s šovom Sex Box. Ta ima menda po besedah ustvarjalcev plemenit namen, ker želi nevtralizirati vseprisotnost pornografije v današnji družbi. Tega so se lotili tako, da v šovu v posebnem kiosku (ki ni povsem prozoren in je hkrati zvočno izoliran) ljudje različnih spolov in usmerjenosti počno to, kar najraje počno vsi.

Njihovi kolonialni kolegi Avstralci pa so šli še korak dlje v šovu Virgins Wanted (Iščemo nedolžne), ki ne pušča prav veliko prostora domišljiji. V oddaji sta – dokler se nad šov zaradi obtožb o prostituciji niso spravile avstralske oblasti – 21-letna mladenka in 24-letni mladenič tržila svoj "neutrgan cvet". Prva je bila uspešnejša, saj ji je anonimni japonski milijonar, star ne prav rosnih 53 let, ponudil 700 tisoč evrov, medtem ko je mladenič iztržil zgolj dobra dva tisočaka.