OCENA FILMA: Leviatan

Andrej Zvjagincev, stari znanec največjih filmskih festivalov (za svoj prvenec Vrnitev je leta 2003 v Benetkah prejel zlatega leva), se nam tokrat predstavlja z odlično posneto in vsebinsko bogato družbeno kritično dramo Leviatan (Leviafan/Leviathan), v kateri obravnava eno najbolj perečih težav sodobne ruske (in še marsikatere druge) družbe: korupcijo.

Županova lista

Zgodba je postavljena v obmorsko mestece, ki leži na polotoku ob Barentsovem morju. V tej pusti in neprijazni pokrajini že vse svoje življenje živi avtomehanik Kolja (izjemen Aleksej Serebrijakov). Utrjen patriarh si je na družinskem posestvu na obrobju mesta zgradil idilično hišo, v kateri prebiva s svojo drugo ženo Liljo (Elena Ljadova) in svojim najstniškim sinom iz prvega zakona Pašo (Aleksej Rozin).

Toda njihova življenja še zdaleč niso idilična. Ob zamerah, ki tlijo med njimi (še posebej med dečkom in njegovo krušno materjo), jim jih otežujejo še načrti skorumpiranega župana Vadima Šelevjata (Roman Madjanov). Pokvarjeni lokalni šerif, ki s svojimi pribočniki obvladuje vse tamkajšnje državne in občinske organe, se želi na vsak način polastiti Koljevega posestva, pri doseganju svojih ciljev pa ne izbira sredstev.

Kolji v boju proti krajevnim oblastem na pomoč priskoči njegov dolgoletni prijatelj, moskovski odvetnik Dmitri (Vladimir Vdovičenkov). Ta poskuša z izsiljevanjem župana prepričati, da spremeni svoje načrte, s tem pa sproži verigo dogodkov, ki imajo uničujoče posledice za Koljo in njegovo družino.

Film, ki se odvija pred našimi očmi kot klasičen ruski roman

Ruski režiser, ki velja za naslednika velikega Andreja Tarkovskega (Leviatan bo to prepričanje samo še okrepil), se je težavne tematike lotil s presenetljivo veliko mero humorja in posnel svoj najbolj dostopen film. Leviatan se odvija pred našimi očmi kot klasičen ruski roman, pri katerem komaj čakamo, da obrnemo naslednji list.

V njem se prepletajo družbena satira, tragedija in komedija, vse skupaj pa povezuje pristna družinska drama in svetopisemski motivi iz stare zaveze, od koder zgodba črpa navdih.

Intimni prizori iz Koljevega družinskega življenja, ki stopijo v ospredje v drugi uri 140-minutnega filma, so tako prepričljivo odigrani, da med njimi pozabimo na težave, ki jih ima osrednji protagonist z oblastmi. V zadnjem, čustveno uničujočem delu filma, ko ga nasprotniki udarijo tja, kjer ga najbolj boli, pa nas Zvjagincev znova spomni, kje so glavni vzroki za Koljevo nesrečo. Bolečine, ki mu jo zada župan, ne omilijo niti hektolitri vodke, ki jih ta popije.

Posameznik kot mrčes in država kot pošast

Po začetnem zanosu in prvih županovih odzivih imamo gledalci še nekaj upanja, da bosta Kolja in Dmitri izšla iz tega boja kot zmagovalca, toda naša pričakovanja kmalu trčijo ob kruto realnost.

Serebrijakov nam pokaže, kaj se zgodi, ko se korupcija zažre v vse družbene pore. Ko se posameznik ne more opreti na državne institucije in ko pravna država ne deluje, lahko v trenutku ostane brez vsega. Mali, delovni in pošteni ljudje, ki ne želijo sodelovati v tej umazani igri, postanejo mrčes, ki ga je treba uničiti.

Humor, ki med drugim oplazi tudi aktualnega ruskega carja Vladimirja Putina (veliko pove že predsednikova slika v županovi pisarni), v sklepnem dejanju usahne. Zamenja ga občutek nemoči in groza ob spoznanju, da so mali in pošteni ljudje v takšnih okoliščinah resnično samo mrčes.

Zvjagincevo opozorilo Sloveniji

Zvjagincev je z direktorjem fotografije Mihailom Krišmanom in skladateljem Philipom Glassom ustvaril čudovito vizualno in zvočno kuliso hladne in neizprosne narave (valovi, ki udarjajo ob strme pečine, mogočna okostja kitov na skalnati obali), v kateri se zrcali tudi človeški značaj.

Tega je v svojem znamenitem delu Leviatan, na katerega se Zvjagincev film opira, lepo opisal že angleški filozof in utemeljitelj moderne politične teorije Thomas Hobbes. Ljudje smo najhujše zveri, država – "pošast, ustvarjena za preprečitev vojne vseh proti vsem" – pa je tu zato, da nas ščiti pred samimi seboj.

Zvjagincev silovit film – režiserjeva moralna, ne pa tudi pridigarska obsodba korupcije – nam mora služiti kot opozorilo pred okoliščinami, ki nastanejo, ko država ne opravlja svoje osnovne funkcije in ko postane ujetnica teh zveri.

Pošast, imenovana korupcija, straši tudi v Sloveniji. Ustavimo jo, preden bo prepozno.

Napovednik filma Leviatan: