OCENA FILMA: Jurij in pogumni vitezi

Viteštvo. Plemenit poklic, ki pa dandanes ne zagotavlja več kruha. A ni vse v denarju. Španska animirana pustolovščina Jurij in pogumni vitezi (Justin and the Knights of Valour) nas spomni, da obstajajo še druge, pomembnejše vrline, kot so srčnost, vizionarstvo in pogum. Nanje se spomnimo zato, ker jih tako zelo pogrešamo. Ne vem, koliko fantkov (in deklic, ne diskriminirajmo) v današnjih časih še hrepeni po viteškem nazivu, vendar si upam trditi, da bo številne med njimi po ogledu Jurija in pogumnih vitezov, blede kopije Pixarjevega Poguma, ta želja minila. Ne uničite jim sanj prezgodaj. Če ne prej, bo po končanem študiju za to poskrbel trg dela.

Dobra stran te viteške polomije je, da bo vaše otroke usmerila v kakšen perspektivnejši poklic, na primer v odvetništvo, ki ga naslovni junak in film tako prezirata. Jurijev oče (Alfred Molina/Blaž Šef) namreč vztraja, da bi šel njegov sin po njegovih stopinjah in postal odvetnik, čemur se Jurij (Freddie Highmore/Šef) z vsemi štirimi upira. Štorasti mladenič si želi samo eno – postati vitez in nadaljevati družinsko tradicijo, ki jo je prekinila smrt njegovega dedka. Težava je v tem, da je viteštvo v tem zbirokratiziranem kraljestvu iz bog si ga vedi katerega vzroka prepovedano. Ker pa nas film uči, da obstajajo pravila zato, da jih lahko kršimo (kako zelo vzgojno!), se Jurij odloči poiskati dedkov izgubljeni meč, rešiti kraljestvo in povrniti ugled nekdaj spoštovanega, danes pa tako zaničevanega poklica (še vedno govorimo o vitezih, ne o zdravnikih). Kraljestvo sicer reši, toda pri izpolnjevanju glavnega cilja, vsaj v očeh gledalcev, klavrno propade.

Vmes najde Jurij dovolj časa, da osvoji srce dekleta (Saoirse Ronan/Tina Ogrin), ki v trenutku avanturističnega zanosa pusti službo v restavraciji s hitro hrano. Napaka. Eno od številnih škodljivih sporočil risanke Jurij in pogumni vitezi je, da izobrazba ni pomembna. O tem, kako se bo preživljal, če se v enem od svojih junaštev poškoduje, Jurij ne razmišlja. Pomembno je, da sledi svojim sanjam. Če bo ostal brez noge, se lahko njegova izbranka – ena od dveh izbrank, tista ta prijazna – spet zaposli kot natakarica. Njene ambicije tako ali tako ne sežejo dlje od poroke.

"Bolje natakarica kot odvetnica!" bi dejala Jurijeva babica (Julie Walters/Nadja Jarc), ki svojega vnuka podpre z besedami, da za ta poklic ni primeren, ker je preveč pošten in ni dober lažnivec. En pravnik v družini je čisto dovolj! Očitno ni nikoli prezgodaj, da začnemo ščuvati otroke proti odvetnikom, pri čemer lahko upamo, da jih ne bodo potrebovali, ko bodo odrasli.

Glede na to, kako risanka Jurij in pogumni vitezi krade od drugih animiranih celovečercev – od Kung fu pande do Kako izuriti svojega zmaja in seveda Meča v kamnu –, me ne bi čudilo, če bodo odvetniške storitve potrebovali njeni ustvarjalci. Prvi, ki bi jih lahko tožili, so ustvarjalci Poguma. Zgodba obeh risank je skoraj identična, spremenjen je samo spol glavne junakinje. Jurij je po videzu še vedno zelo podoben škotski princesi Meridi: oba imata oranžne lase in nosita zelena oblačila. Merida jih nosi bolje. Če se je v srednjem veku znašla restavracija s hitro hrano, bi si Jurij lahko omislil tudi sodobnejšo pričesko. Ne samo, da je postrižen "na čelado" – njegovi statični lasje so dejansko videti kot čelada, kar pove vse o kakovosti animacije (ali pa o kakovosti laka za lase, ki ga Jurij in drugi liki v filmu uporabljajo). Animacija je tako okorna, da nas risanka še najbolj spominja na pripovedne vložke iz prastarih računalniških iger.

Liki pa niso neprijetni samo navzven. Med junaki in zlikovci ni bistvene razlike – vsi so izjemno pozabljivi in niti malo prikupni, večina se jih vede kot neandertalci. Zgodba je na podobni ravni kot animacija: dolgočasna, neizvirna, zmedena in nedodelana. Kot pravljica za lahko noč, ki bi nam jo že stotič pripovedovala senilna babica brez smisla za humor, ki sovraži odvetnike in geje (ne šalim se, tako homofobične risanke ne pomnim), a zato toliko bolj obožuje mečevanje. Če bi bilo to res, bi še razumel, kaj počne v pravljici o vitezih krokodil, ki ga Jurijevi mentorji uporabljajo v pripravah na borbo z zmajem. Zmaja potem nikoli ne dočakamo, zaradi česar je prisotnost krokodila v zgodbi še toliko bolj absurdna. Vem, da je samo risanka, vendar mora tudi risanka imeti neko logiko. Ne podcenjujmo otrok – če bodo v filmu zagledali žirafo, ki premražena stopiclja po zasneženi arktični pokrajini, jih bo gotovo zanimalo, kako se je znašla tam.

Jurija in pogumne viteze odsvetujem vsem starostnim skupinam otrok, pri čemer ne vem, kateri skupini je ta drugorazredna risanka sploh namenjena. Otroci, ki ste dovolj stari, da vas starši silijo v odvetništvo in ki bi se potemtakem lahko poistovetili z glavnim junakom, ste tudi dovolj stari, da staršem predlagate, da vas peljejo v kino gledat nadaljevanje Hobita. Mlajšim otrokom je v kinematografih na voljo Ledeno kraljestvo. Če so si vaši otroci Ledeno kraljestvo že ogledali, pa vam svetujem, da jim rajši kupite DVD oziroma Blu-ray katere od Disneyjevih klasik ali Pixarjevih številnih mojstrovin – risank, h katerim se bodo lahko vedno znova vračali. K Juriju in pogumnim vitezom se ne bo vračal nihče.