Kdo so skrivnostni kozaki iz uspešnice Sence nad Balkanom #video

V nadaljevanki spoznamo kozaka Aljošo. Ta ubije duhovnika ruske cerkve, ki ga je ujel med ropom. Raziskovanja umora se lotita mladi inšpektor Stanko Pletikosić ter inšpektor in vojni veteran Andro Tanasijević - Tane. 

Čeprav so v nadaljevanki kozaki predstavljeni kot vojaški priseljenci z neke vrste lastno samoupravo in uporništvom do obstoječe oblasti, zgodovinar Radovan Pulko pravi, da so dejstva nekoliko drugačna.

Kdo so bili kozaki?

"Sam izvor kozakov ni popolnoma jasen," nam je povedal slovenski zgodovinar Radovan Pulko. Pravi, da gre v osnovi za vojaško organizirane skupnosti, ki so od 15. stoletja nastajale v  predelih Rusije in Poljske, kasneje tudi Ukrajine.

Zaradi izjemno težkih fevdalnih razmer iz časa vladavine Ivana IV. Groznega so številni podložniki bežali s posesti fevdalne gospode v takrat še nenaseljena stepna prostranstva, kjer so se združevali v oborožene skupine.

Sama beseda kozak naj bi po mnenju nekaterih pomenila svoboden človek. Prav svoboda je bila vedno ena izmed temeljnih vrednot kozakov, pravi Pulko. "Skozi stoletja se je v njihovi družbi sicer marsikaj spremenilo, toda kozaki so bili vedno znani kot branitelji pravoslavne vere in ruskih državnih meja."

Pod vodstvom kozakov je Rusija pridobila ogromna ozemlja in zasedla neizmerna prostranstva Sibirije. "Seveda pa na kozake kljub njihovi osnovni nalogi ne moremo gledati zgolj kot na vojake, saj so razvili tudi lastno kulturo in dosegli veliko mero avtonomije znotraj ruskega imperija," je še poudaril.

"Koliko kozakov je dejansko prišlo na Balkan, ni znano" 

Pulko pravi, da ni znano, koliko kozakov je dejansko prišlo na Balkan, saj se za njih ni vodila kakšna posebna evidenca. Lokalne oblasti so jih vodile kot ruske emigrante, kakor vse druge narode in ljudstva, ki so zapustila nastajajočo Sovjetsko zvezo. "Po raziskavi, ki jo je pred leti opravil dr. M. Jovanović, naj bi bilo ruskih emigrantov v Kraljevini Jugoslaviji med 41 tisoč in 44 tisoč," je povedal Pulko.

Niso bili vsi ruski emigranti kozaki

Vsi, ki se v tistem času niso strinjali z nastajajočim režimom, so emigrirali v Kraljevino Jugoslavijo "ali pa so se bali, da bodo v novem družbenem sistemu izgubili vse, tudi življenje", pravi Pulko. Od ruskega plemstva, intelektualcev, različnih strokovnjakov, umetniških ustvarjalcev in tudi preprostih ljudi. "Po porazu v ruski državljanski vojni so domovino zapustili pripadniki različnih protirevolucionarnih vojaških enot. Kozaki, med katerimi pa niso bili samo vojaki, so bili le ena izmed skupin ruskih emigrantov," je dodal Pulko.

"Ruski emigranti, med katerimi so bili tudi kozaki, so bili v izjemno dobrih odnosih z jugoslovanskimi oblastmi. Kralju Aleksandru so bili zelo hvaležni za vse, kar je storil za njih." V Jugoslaviji so kozaki opravljali dela pri gradnji prometne infrastrukture, branili državne meje in na ukaz kralja s konjeniško kozaško brigado leta 1924 intervenirali v Albaniji.

Emigrantske vojaške enote in kozaki pomagali Jugoslaviji

Pulko je povedal tudi, da so ruske emigrantske vojaške enote, tudi kozaki, leta 1941, ob napadu Nemčije in njenih zaveznic, ponudile pomoč Jugoslaviji. Marsikateri izmed ruskih emigrantov je prostovoljno sodeloval pri njeni obrambi. "Kar nekaj posameznikov iz njihovih vrst se je kljub nasprotovanju komunizmu proti okupatorju borilo tudi v partizanskih enotah."

Pulko pravi, da znotraj Beograda kozaki niso mogli imeti svoje samouprave, saj je jugoslovanska oblast nad vsemi ruskimi emigranti izvajala temeljit nadzor. Prav tako najverjetneje niso preprodajali opija, kakor to počnejo v nadaljevanki. "Za nastanek kakšnih kriminalnih združb vsaj do leta 1930, ko so prav vsi morali biti člani tako imenovanih ruskih kolonij, katerih vodilni so zelo intenzivno sodelovali z jugoslovansko policijo, skorajda ni bilo pogojev."

Ruski emigranti so močno vplivali na razvoj Jugoslavije

Največja ruska kolonija je bila v Beogradu, je povedal Pulko in dodal, da so imeli kljub temu ruski emigranti povsod po Jugoslaviji približno enako vlogo. "Močno so vplivali na kulturni, znanstveni in tehnični razvoj takratnih jugoslovanskih narodov. Se je pa odnos Srbov do ruskih emigrantov močno razlikoval od odnosa Slovencev do beguncev iz Rusije," pravi Pulko, ki o tem pripravlja tudi knjigo.

"Serija je po Srbiji povzročila precej razburjenja"

Pulko pravi, da si je prvi del serije že ogledal: "Morda si bom še kakšnega." "Kolikor mi je znano, je serija ob predvajanju v Srbiji povzročila precej razburjenja predvsem zaradi milo rečeno 'umetniške svobode', ki si jo je pri predstavljanju zgodovinskih dejstev privoščil njen ustvarjalec." Po drugi strani je Pulko vesel, saj je nadaljevanka povzročila izjemno zanimanje javnosti za dolga leta spregledano in zamolčano zgodovino ruske emigracije v Jugoslavijo.