Torek, 2. 9. 2025, 4.00
36 minut
Intervju Jose Carreras
José Carreras za Siol.net: Lahko imaš velik talent, a ne boš uspešen, če boš le sedel in čakal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,11
José Carreras bo 6. oktobra znova nastopil v Ljubljani, mi pa smo se z njim pogovarjali pred koncertom v puljski Areni.
José Carreras, eden največjih opernih tenorjev vseh časov, se to jesen vrača v Ljubljano. 6. oktobra bo nastopil v Cankarjevem domu, mi pa smo ga ujeli v Pulju, kjer je nastopil v tamkajšnji Areni. Pogovarjali smo se o njegovi posebni vezi s Slovenijo, njegovi karieri in receptu za uspeh.
José Carreras je v Ljubljani na zadnje nastopil leta 2019.
José Carreras je v svoji karieri odigral več kot šestdeset opernih vlog in prodal več kot 85 milijonov glasbenih nosilcev, kar ga uvršča med komercialno najuspešnejše operne pevce v zgodovini. Ni znan le po osupljivem glasu, temveč tudi po svojem humanitarnem delu. Leta 1987 je premagal levkemijo in nato ustanovil fundacijo, ki podpira raziskave in zdravljenje te bolezni. Prav zaradi bolezni je stkal tudi posebno vez s Slovenijo – pri njegovem zdravljenju je ključno vlogo odigral priznani slovenski hematolog Ciril Rozman, ki živi v Barceloni, Carreras pa je leta 1996 svojo hvaležnost pokazal z donacijo UKC Ljubljana.V Ljubljani bo znova nastopil 6. oktobra letos, v Cankarjevem domu ga bo spremljala Zagrebška filharmonija, dirigent večera bo David Giménez, dolgoletni Carrerasov sodelavec, posebna gostja koncerta pa bo priznana sopranistka Martina Zadro.
Oktobra se vračate v Ljubljano, kjer ste do zdaj nastopili že večkrat.
Da, med drugim leta 1995, ko sem se z nastopom poklonil profesorju Cirilu Rozmanu. Oh, od takrat je minilo že 30 let ...
Profesor Rozman je vaša velika vez s Slovenijo, on vas je zdravil in rešil, ko ste zboleli za levkemijo.
Je izjemen znanstvenik, pa tudi sijajen človek. Takrat je bil profesor na univerzi v Barceloni in vodja hematologije v bolnišnici v Barceloni, največji in najpomembnejši bolnišnici v Španiji. Kot sem rekel – ne le fantastičen zdravnik in izjemen znanstvenik, temveč tudi krasen človek. Brez njega me ne bi bilo več tukaj.
"Moj poklic je moje poslanstvo. Zato vse, kar počnem, kar žrtvujem in kar je težkega, delam zato, ker je to moje življenje."
Kako je bolezen spremenila vaš pogled na življenje in delo?
Prva leta po okrevanju sem se držal vseh priporočil in skušal biti karseda discipliniran. A moram biti iskren. Ko se spet počutiš dobro, se ti zdi, da si na vrhu sveta, da lahko počneš karkoli. Takrat začneš spet delati iste napake, kot si jih delal prej.
Kakšne napake?
"Za Barcelono navijam, odkar vem zase, in pogledam prav vsako njihovo tekmo."
Tega pa vam ne bom povedal (smeh, op. a.).
Kaj vam med napornimi turnejami daje moč in energijo?
Seveda ni lahko, toda tako, kot je verjetno tudi pri vas, je moj poklic moje poslanstvo. Zato vse, kar počnem, kar žrtvujem in kar je težkega, delam zato, ker je to moje življenje. Pomemben del mojega življenja. In iz tega tudi črpam moč.
Kako operni pevec vzdržuje fizično in mentalno moč za nastope?
Pomembno je prav vse: imeti moraš talent, biti moraš dobro pripravljen, moraš pa imeti tudi dobre sodelavce, glasbenike, dirigenta. Za pevca pa je daleč najpomembnejša disciplina. Ta presodi v vseh bitkah, ki ti jih na pot postavi življenje. Fizična in psihična disciplina je po mojem skromnem mnenju bistvenega pomena.
Menda ste zagret navijač nogometnega kluba Barcelona?
Seveda, je s tem kaj narobe (smeh, op. a.)? Zanje navijam, odkar vem zase, in pogledam prav vsako njihovo tekmo. Tudi če nisem doma v Barceloni, če sem kje po svetu, najdem način, da si tekmo ogledam.
O Treh tenorjih: "Ljudje so nam pisali, da so zaradi nas postali oboževalci opere, da so zaradi nas začeli obiskovati predstave in kupovati plošče."
Tudi z Lucianom Pavarottijem in Placidom Domingom ste kot Trije tenorji prvič nastopili na finalu svetovnega prvenstva v nogometu. Je bil to prelomni trenutek, ko je opero spoznalo in vzljubilo tudi širše občinstvo?
Da, mislim, da smo na ta način opero približali ljudem, ki je prej niso poznali. Vzbudili smo ogromno zanimanja, dobivali sporočila ljudi, ki so nam pisali, da so zaradi nas postali oboževalci opere, da so zaradi nas začeli obiskovati predstave in kupovati plošče. To je bil nedvomno eden najbolj pozitivnih vidikov naših koncertov – da smo dosegli občinstvo, ki prej ni poznalo te zvrsti glasbe.
Po katerem nastopu pa želite, da bi se vas spominjali?
Vsak izvajalec ima v sebi tisti poseben večer, poseben nastop, posebno operno hišo, ki mu pomeni največ. Če bi moral izbrati, bi to bil moj debi v La Scali v Milanu. To je bilo leta ... (zašepeta) 1975.
Kakšen nasvet bi dali mlajšim pevcem, ki šele začenjajo s kariero?
Oh, želim si, da bi imel pravi odgovor na to. Kot sem že omenil, je najpomembnejša disciplina. Seveda moraš imeti glas in talent, potrebuješ pravo okolje. Moraš imeti tudi srečo, da dobiš pravega učitelja. Ne obstaja le ena ključna stvar, ki zagotovi uspešno kariero, poklopiti se mora veliko, veliko dejavnikov.
"Lahko imaš sijajen glas in velik talent, a ne boš svetovno uspešen, če boš le sedel doma na kavču in čakal."
Bi zase rekli, da je vaš uspeh posledica pravih odločitev ali ste imeli tudi kaj sreče?
Kot je rekel Pablo Picasso – sreča pride slej ko prej, a moraš v tistem trenutku delati. In to je res. Lahko imaš sijajen glas in velik talent, a ne boš svetovno uspešen, če boš le sedel doma na kavču in čakal. Ne, konstantno moraš delati, vaditi, trenirati glas in nabirati znanje o operi, o glasbi. To je služba s polnim delovnim časom.
Preberite še:
