Igor Harb, Spotkast

Petek,
11. 10. 2024,
22.05

Osveženo pred

2 meseca, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,67

Natisni članek

Natisni članek

dokumentarni film ocena filma ocena filma

Petek, 11. 10. 2024, 22.05

2 meseca, 1 teden

Ocena filma Bojevita kraljica noči

Bojevita kraljica noči: kako je divja Slovenija videti ponoči

Igor Harb, Spotkast

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,67
Bojevita kraljica noči | Matej Vranič je mojster fotografije in kamere, ker mu uspe ujeti tako spektakularne prizore, kot je ta veličastni let sove kozače. | Foto Fivia

Matej Vranič je mojster fotografije in kamere, ker mu uspe ujeti tako spektakularne prizore, kot je ta veličastni let sove kozače.

Foto: Fivia

Bojevita kraljica noči je nov dokumentarni film fotografa in režiserja Mateja Vraniča, ki je v prvi vlogi naredil kariero v National Geographic, v drugi pa posnel najbrž najboljši slovenski dokumentarec o naravi, Divjo Slovenijo.

Glavna protagonistka filma, naslovna bojevita kraljica noči, je sova kozača, ena izmed bolj razširjenih sov v Sloveniji. Film jih spremlja skozi leto dni v različnih gozdovih in opisuje njihov vsakdan tako z naracijo, ki jo odlično izvede Jure Longyka, kot tudi skozi pogovore z znanstveniki, ki kozače proučujejo in spremljajo njihov razvoj, ter drugimi, ki so tako ali drugače povezani z njimi. To je nov pristop za Mateja Vraniča, ki je v prejšnjih filmih s kamero lovil zgolj živali, vendar se izkaže za nujnega.

Poglejte napovednik:

Neusmiljena plenilka in zaščitnica

Čeprav so že zgolj posnetki teh neslišnih plenilcev osupljivi, uspe filmu z vključitvijo ljudi še nadgraditi njihovo spektakularnost. Najprej so tukaj posnetki veterinarskega pregleda poškodovane sove – te se namreč v trenutku, ko se spustijo nad plen, tako osredotočijo nanj, da lahko spregledajo bližajoče se vozilo –, kjer vidimo, kako veterinarka in tehnik sovo pod anestezijo dobesedno prilepita na pult, da lahko naredita rentgenski posnetek.

Nočni pristanek na duplu ali napad na skritega glodalca? Mimogrede, ime kozača je tem sovam nadel Fran Erjavec, ker je menil, da je njen klic podoben meketanju koze. | Foto: Fivia Nočni pristanek na duplu ali napad na skritega glodalca? Mimogrede, ime kozača je tem sovam nadel Fran Erjavec, ker je menil, da je njen klic podoben meketanju koze. Foto: Fivia

Večina filma je nato osredotočenega na spremljanje življenjskih navad sov in vzgojo neverjetno puhastih mladičev, a prav na tej točki smo priča najbolj divjemu delu filma – posnetku raziskovalca, ki mladiču namešča identifikacijski obroček, medtem ko ga mati kozača napada in se mu zaletava v glavo. To ima zaščiteno s posebej obdelano in z mnogo pene obloženo čelado, ki varuje tako biologa pred udarcem kot tudi sovine kremplje in kosti. Kozača namreč prileti s tako silo, da bi se ob trku lahko polomila.

Biologi, ki raziskujejo življenje in navade sov kozač, so pogosto tarča njihovih napadov. Tukaj vidimo posebno čelado, s katero biolog zaščiti tako svojo glavo kot tudi sovo, ki ga besno napada, da bi ubranila mladiče. | Foto: Fivia Biologi, ki raziskujejo življenje in navade sov kozač, so pogosto tarča njihovih napadov. Tukaj vidimo posebno čelado, s katero biolog zaščiti tako svojo glavo kot tudi sovo, ki ga besno napada, da bi ubranila mladiče. Foto: Fivia

Sove med nami

Bojevita kraljica noči gledalcu približa dobro skrito življenje sov, pri čemer je eno od najbolj nepričakovanih razkritij, da mnoge živijo med nami. Kozače so namreč zelo teritorialne živali, ki si razdelijo prostor v gozdu, sploh tiste dele, kjer je veliko glodavcev, ki so njihova najljubša hrana. Zato mlade sove predvsem pozno jeseni in pozimi zatavajo v urbana okolja, kjer v drevoredih in parkih prežijo na glodavce, predvsem miši in podgane. Kot film nazorno pokaže, jih ljudje med vejami sploh ne opazijo, pa bi morali le pogledati navzgor.

Ti dve kepici puha sta skoraj odrasli sovi, ki se morata kmalu naučiti leteti in neusmiljeno loviti glodalce. | Foto: Fivia Ti dve kepici puha sta skoraj odrasli sovi, ki se morata kmalu naučiti leteti in neusmiljeno loviti glodalce. Foto: Fivia

Čeprav vključitev človeških likov v dokumentarni film prinese nekaj vizualnih poslastic, pa film deluje nekoliko manj celovito kot prejšnja dva filma, ki ju je Matej Vranič posnel skupaj s scenaristom, novinarjem Marjanom Žiberno. Tako pri Divji Sloveniji kot pri prvencu Ptice jezer, njihova vrnitev so podobe govorile zase (seveda ob Longykovi naraciji) in gledalcu ponudile vpogled v živalsko intimo.

Tudi pri Bojeviti kraljici noči so človeški liki vključeni le v "stranskih vlogah", saj predvsem podajajo informacije, medtem ko njih samih ne spoznamo prav zares. Njihove razlage pripomorejo k ustvarjanju bolj celovite podobe življenja sove kozače, bi pa bilo zanimivo izvedeti še kaj bolj osebnih informacij o njihovi povezanosti z gozdom in sovami onkraj strogo profesionalne narave.

Sove so zaspane podnevi. | Foto: Fivia Sove so zaspane podnevi. Foto: Fivia

Ali je film vreden ogleda?

Bojevita kraljica noči je eden najboljših slovenskih dokumentarnih filmov o naravi s posnetki živali, ki so primerljivi po kakovosti, natančnosti in kadriranju s produkcijo BBC Earth in National Geographic. Osupljive podobe so absolutno vredne ogleda v kinu, čeprav bo film marsikomu težko ujeti glede na omejeno distribucijo. A brez skrbi, če ga ne zadenete v kinu, koproducent je TV Slovenija, tako da ga bomo lahko najbrž kmalu videli tudi na sporedu nacionalke.

Na fotografiji je sova kozača, ki pozimi zaide v urbano okolje.  | Foto: Fivia Na fotografiji je sova kozača, ki pozimi zaide v urbano okolje. Foto: Fivia

Ocena filma 4 | Foto: Bojevita kraljica noči

Režija: Matej Vranič
Žanr: dokumentarni film
Dolžina: 80 minut

Preberite še:

Hiša ljubezni
Trendi Hiša ljubezni: seksi komedija, vredna ogleda
Joker 2
Trendi Joker 2: Norost za vsakega gledalca
Opazovanje
Trendi Opazovanje: nočna mora v dolini Šentflorjanski