Vrtni kompost

Na ta način dobimo kompost, ki mu vrtnarji pravimo kar črno zlato. In to ne brez razloga, saj je pomemben za zdravo pridelovanje in bogatenje tal z vsem, kar rastline potrebujejo za svojo rast. Kompostiranje je proces mešanja različnih sestavin in usmerjanje bioloških aktivnosti v nastajanje humusa. Razpadanje organskih snovi je v kompostnem kupu kontrolirano in povsem naravno, pri tem pa je odločilna prisotnost drobnoživk, ki s svojo aktivnostjo pomembno prispevajo k pravilnem toku procesov.

Izbiranje prostora

Prostor za kompost naj bo zaščiten pred ekstremnimi zunanjimi vplivi. Močno sonce, veter in dež zmanjšujejo njegovo kakovost, zato mu namenimo polsenčni prostor pod bezgom, lesko ali brezo. Omenjene rastline pa niso dobrodošle zgolj zaradi zaščite, temveč tudi zato, ker z izločki iz korenin vplivajo na pravilno zorenje kompostnega kupa.

Postavljanje kompostišča

Dno komposta mora biti dobro propustno, da ne pride do zastajanja vode, zato mu posteljemo z vejevjem, nato pa sledijo posamezne plasti organskih snovi. Najpogostejša napaka pri izdelavi komposta je, da kompostni kup gradimo postopoma, pravilno pa je, da ga zgradimo šele, ko imamo na voljo dovolj uporabnega materiala. Samo tako se bo njegova notranjost dovolj ogrel, kar je pogoj za začetek procesov.

Material za izdelavo

Najboljši so naravni materiali, kompostiranje pa je možno tudi v plastičnih zabojih. Pri postavljanju kompostnika iz desk naj bo med posameznimi deskami za en centimeter razmika s snemljivo stranico.

Nalaganje materiala

Na podlago iz vej nalagamo približno deset centimetrov debele plasti organskih snovi z vmesnimi sloji iz starega komposta, hlevskega gnoja in drugih dodatkov. Na ta način cepimo kompost s pomembnimi mikroorganizmi in pospešimo njihovo razmnoževanje. Posebno cenjen je konjski gnoj, ki pomembno prispeva k zvišanju temperature v notranjosti kompostnega kupa, še boljši pa je v kombinaciji z govejim gnojem. Del kompostnega kupa, ki je v neposrednem stiku z zrakom, zaščitimo s pokrivko iz slame, praproti, zemlje, šote in s podobnim zračnim materialom, z zalivanjem pa poskrbimo za ustrezno vlažnost.

Velikost komposta

Minimalna velikost za uspešno kompostiranje je vsaj en kubični meter. V manjših se notranjost ne ogreje zadosti, posledica pa je nastanek slabšega komposta, ki vsebuje škodljivce in plevelne rastline.

Potek kompostiranja

Med procesom kompostiranja se zaradi delovanja drobnoživk temperatura v notranjosti kupa dvigne na 50 in več stopinj. Te najprej razgradijo organske odpadke do osnovnih sestavin, nato pa se procesi obrnejo v nastajanje humusa.

Najvišja temperatura v kompostu nastane po treh tednih, čez približno tri mesece pa se procesi upočasnijo in kompost je dozorel. Vmes ga tudi nekoliko premečemo, kar pospeši zorenje in preprečuje nepravilnosti zaradi pomanjkanja zraka.

Dober kompost je zlata vreden, s kompostiranjem pa na najboljši način vzdržujemo kroženje snovi, kakršno se odvija v zdravem naravnem okolju.