Slovenci prižgemo največ sveč na prebivalca na svetu

Pred dobrim tednom dni se je na Planet TV začel novi resničnostni šov Bilo je nekoč, v katerem se tekmovalci spopadajo z življenjem, kot so ga poznali naši predniki pred 200 leti. Med drugim se spoznavajo tudi s poklici, nekaterimi že skoraj izumrlimi, ki so bili nekoč najpomembnejši. Med njimi je bila tudi obrt, ki je ljudem zagotavljala eno najosnovnejših dobrin – svetlobo.

Svečarjev, ki obvladajo tradicionalno izdelavo, skorajda ni več Zdaj se proizvajalci sveč, predvsem v Sloveniji, ukvarjajo pretežno le še z nagrobnimi svečami, in ostali so le še trije ali štirje, ki to obrt poznajo in obvladajo do obisti – kar pomeni, da poznajo tudi tradicionalne postopke izdelave sveč. Eden takih je Janez Stele iz Kamnika, čigar družina ima že več kot 300-letno svečarsko tradicijo. Oziroma, da bomo natančni – prvi dokument, v katerem se lahko razbere, da se je njegova družina že ukvarjala s svečarstvom, je iz leta 1701.

Obrt se je neprekinjeno prenašala iz roda v rod in prav zato imajo v 700 let stari družinski hiši v središču Kamnika še vedno ohranjeno staro svečarsko delavnico z vsemi pripomočki. Tako si lahko ogledate orodje za "polivanje" sveč, staro svečarsko tehniko, ki je zdaj najverjetneje ne pozna nihče več razen mojstra Steleta – on se je je pred 30 leti izučil pri svečarskem mojstru na Ptuju.

V stiku s svečarstvom je že od mladih nog "Včasih je obstajal svečarski ceh in svečar ni mogel biti kar vsakdo, ampak se je moral izučiti in ceh ga je moral potrditi. A tega že dolgo ni več, svečarske šole ni in mene je vsega naučil oče, njega pa njegov oče. S tem se ukvarjam od mladih nog, gledal sem očeta, kako dela sveče, in spomnim se, kako sem se pri šestih ali sedmih letih igral z voskom in iz njega oblikoval figurice. Potem je steklo samo po sebi," se spominja Janez Stele.

Sodobno svečarstvo je seveda povsem drugačno, kot je bilo nekoč. Začne se že pri surovini – čebeljega voska skorajda ni več, saj ga je izpodrinil cenejši in čistejši parafin. "Še vedno delamo na primer okrasne sveče iz čistega voska, ki tudi zelo lepo dišijo. Sicer pa čebeljega voska nisem kupil že 15 let, ker ga imam še toliko na zalogi, kakšno tono imam še od dedka," je pojasnil Stele. "Včasih se ga je seveda porabilo veliko, zdaj pa zelo malo, mi ga porabimo največ 50 kilogramov na leto. A to ni težava, vosek se ne pokvari, ampak lepo čaka."

Še ena velika razlika je v proizvodnji, ki je zdaj v veliki večini strojna, je poudaril Stele. Tudi sami večino sveč izdelajo s stroji, ob tem pa ohranjajo tudi nekaj tradicionalnih tipov sveč, ki so izdelane izključno ročno. Recimo krstne in obhajilne ter Plečnikove sveče. Zadnje omenjamo s tehtnim razlogom, saj si jih je dejansko zamislil Jože Plečnik, s katerim je bila družina Stele, natančneje Janezov dedek, močno povezana.

Dedek je bil Plečnikov "taksist" "Plečnik je v našo hišo prišel leta 1950, ko je obnavljal cerkev v Stranjah. Z vlakom se je vozil v Kamnik, potem pa ga je moj stari oče, ki je imel konjsko vprego, vozil k cerkvi," je poznanstvo pojasnil Stele in se nato spomnil anekdote, povezane z njegovim dedkom in Plečnikom: "Oba sta ga včasih rada dala na zob in tako sta se enkrat celo prevrnila z vozom."

Ta zgodba pa še zdaleč ni edina Plečnikova zapuščina Steletovim. Kot omenjeno, je on naredil načrte za posebne sveče, ki jih izdelujejo še zdaj. "Velikokrat se je zadrževal pri nas doma, v tej hiši. Bil je zelo radoveden človek, vse ga je zanimalo in pogosto je stikal po naši delavnici. Tukaj je videl lesene modele, ki se jih je še v avstro-ogrskih časih uporabljalo za izdelavo lectovih kruhkov. On pa je predlagal, zakaj ne bi vanje vlivali voska in s temi voščenimi figurami okrasili sveč. Tako so nastale Plečnikove sveče, ki jih izdelujemo še danes," je povedal Stele.

Plečnikovo pohištvo Še en Plečnikov pečat pa je družinska soba v Steletovi hiši, ki je opremljena po načrtih slovitega arhitekta. Oblikoval je lesen lestenec, mizo in stole ter velik svečnik, ki ga je podaril Janezovima starima staršema za 40. obletnico poroke.

V Sloveniji prižgemo med 15 in 20 milijoni sveč na leto Kljub pisani zgodovini pa je beseda nanesla tudi na sedanjost, v kateri je svečarstvo tako kot vse panoge prizadela gospodarska kriza. "Slovenci smo v najboljših časih pred krizo, pred desetimi ali 15 leti, prižgali med 20 in 25 milijoni sveč na leto, od tega polovico septembra in oktobra. Zdaj je ta številka med 15 in 20 milijoni," je Stele razkril kar osupljive številke in dodal: "Slovenci smo narod, ki na prebivalca prižge največ sveč."

Odkar je udarila kriza, izgubo nadomeščajo z iskanjem tujih trgov, prodajajo v Avstrijo, Francijo in Belgijo ter v ZDA. "Pri nas je tudi veliko antipropagande, kar zadeva ekologijo. Pred prvim novembrom je vedno veliko govora o tem, kako sveče onesnažujejo, kako so jih odlagališča polna. Resnica je drugačna," je zatrdil Stele.

Prav vsak ostanek sveče reciklirajo Kot je povedal, je pred okoli petimi leti začel veljati zakon, ki vse svečarje zavezuje, da morajo poskrbeti za ves odpadni material od sveč, torej ne smejo iti na deponijo. "Sveče po pokopališčih zbiramo in jih odvažamo v dve predelovalnici, ki obstajata v Sloveniji. Vse se loči, plastika gre posebej, pokrovčki posebej in parafin posebej. Vse se zmelje in ponovno uporabi, ne nujno v svečah, ampak tudi v drugih izdelkih," je pojasnil Stele. "Torej gre v resnici za zelo čisto proizvodnjo oziroma panogo. To povem iz prve roke in stojim za tem."