Četrtek,
11. 4. 2013,
9.25

Osveženo pred

6 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

marelice marelica sadjarstvo sadje

Četrtek, 11. 4. 2013, 9.25

6 let, 9 mesecev

S pravilno nego do zdrave marelice

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Ker najbolje uspevajo v sredozemskem podnebju, jih je pri nas, kjer podnebje za razliko od primorskega okoliša zanje ni najbolj primerno, priporočljivo posaditi ob južne stene hiš.

Marelice, ki izhajajo iz območja s celinskim podnebjem, so zelo občutljiva sadna vrsta, zato moramo biti o njihovi pravilni vzgoji dobro poučeni. Njihova največja nasprotnika sta nepoznana podlaga in nepojasnjeno odmiranje rastline zaradi kapi in okužb z mikoplazmatskimi obolenji.

Največje pridelovalke tega oranžnega bogastva so Turčija, Iran, Italija, Francija, Španija in Grčija.

Kje jo posaditi? Čeprav je Slovenija majhna, se njena lega posaditve kljub temu nekoliko razlikuje. Na Primorskem se nasadi namreč bolje obnesejo na dvignjenih zračnih severovzhodnih, severnih do severozahodnih legah, medtem ko v preostalih predelih Slovenije v poštev pridejo južne lege, predvsem južne lege hiš, ki oddajajo toploto in kjer so marelice zavarovane pred mrzlimi severnimi tokovi. Če marelico na južno lego posadimo na Primorskem, začnejo brsteti precej bolj zgodaj, kar je z vidika vremena lahko tvegana poteza.

Tople temperature lahko na Primorskem namreč že v januarju sprožijo kroženje sokov in pripravo na brstenje. Če takšni otoplitvi sledi močna ohladitev, lahko pride do pozebe debel in tudi zaprtih cvetnih popkov. To sicer v neki meri lahko preprečimo z beljenjem debel in z izbiro primerne lege.

Kakšna so najbolj primerna tla in kako jo sadimo? Marelica ima rada zračna, globoka, ilovnata oziroma peščena tla, ki so dobro preskrbljena s humusom. Pozorni pa moramo biti tudi, da tla niso premokra ali prekisla.

Sadiko iz zakopa, da se osveži, najprej nekaj ur namakamo v vodi, posadimo v približno meter krat meter veliko sadilno jamo. Posadimo jo v jamo, globoko okoli 70 centimetrov. Na dno najprej dodamo nekaj hlevskega gnoja in zemlje, šele nato pa pristavimo sadiko, ki jo do vrha zasujemo z odkopano zemljo. S tem se izognemo, da bi imele korenine neposreden stik z gnojem. Po vrhu lahko dodamo še nekaj bogate kompostne zemlje.

Pri sajenju pa moramo biti tudi pozorni, da iz sadilne jame odstranimo vse korenine in štore predhodne rastline, saj sicer povečamo možnost razvoja koreninske plesni, ki bi lahko napadle nove sadike. Priporočljivo pa je, vsaj prva leta rasti, da tla pod krošnjo na nekaj časa prekopljemo in odstranimo odvečno travo in plevel.

Katero vrsto marelice boste izbrali? Pred sajenjem oziroma odločitvijo, katero sorto marelice bomo kupili, se moramo najprej pozanimati, ali gre za samooplodno, samoneoplodno ali delno samooplodno. Zadnji dve namreč v neposredni bližini potrebujeta vsaj eno marelico. A stvar ni tako preprosta, saj se moramo pred nakupom pozanimati tudi, katera opraševalna sorta je primerna za našo želeno sorto marelice.

Obrezovanje in škropljenje Rastlino obrezujemo pozno pozimi oziroma v začetku pomladi, in sicer tako, da odstranimo vse več kot štiri leta stare rodne veje in preredčimo cvetni nastavek vsaj za polovico. S tem bomo rastlini zagotovili rast novega rodnega lesu in ji dali možnost za obilnejše plodove.

Marelico pred boleznimi večinoma škropimo, preden začne brsteti. Najbolj nevarne in znane bolezni marelic so šarka, cvetna monilija in tako imenovana kap.