Nasveti za lepo balkonsko cvetje

Ne glede na to, ali potaknjence vzgojite sami ali pa jih kupite v vrtnariji, večina balkonskih rastlin, ki v svoji lepoti zasijejo na vrhuncu poletja, potrebuje predvsem gnojila in vodo.

Redno tedensko dognojevanje začnemo šele mesec dni po sajenju, medtem ko poleti dognojujemo dvakrat na mesec. Kot gnojilo je primerno tako gnojilo za pelargonije kot običajno tekoče gnojilo za cvetoče rastline, s katerim gnojimo vse cvetoče in okrasne rastline. Vse pogosteje se uporabljajo tudi gnojilne palčke za balkonske rastline, ki delujejo kar šest tednov. Njihova prednost je v tem, da svoja hranila sprošča postopno, zaradi česar rastlin ne pognojimo preveč. Vsebnost kalija in fosforja skrbi za bujno in dolgotrajno cvetenje ter odpornost rastlin. Tudi uporaba je preprosta, saj palčko le potisnemo v zemljo med rob korita in rastlino.

Zakaj je dognojevanje pomembno? Ker ustrezno razmerje hranil v gnojilu omogoča razraščanje korenin ter bujno rast in veliko cvetnih nastavkov.

Izberite si nezahtevne rastline: za lepe rastline je vsekakor pomembno, da izberete pravo vrsto, saj morajo biti dobro odporne tako na dež kot na vročino. Poleg tega si izberite nezahtevno balkonsko cvetje. Tako so na primer za nego nekoliko bolj zahtevne surfinije, ki se sicer ponašajo z bujno rastjo in izredno bogatim cvetenjem. Če ne želite, da vaš balkon ali teraso krasijo na pol mrtve rastline, jih morate obilno zalivati, poleti tudi dvakrat na dan.

Ne pozabite zalivati: rastline zalivamo po potrebi, v vročih poletnih dnevih vsak večer ali vsako jutro, preden rastline doseže sonce. Najbolje je, da jih zalivamo s postano vodo. Ker imajo rastline rade rahlo zemljo, jo tudi občasno rahljamo.

Z zalivanjem pa ne pretiravajte, saj preobilno in prepogosto zalivanje povzroči koreninsko gnilobo, zaradi česar rastline tudi propadejo.

Škodljivci: poleg koreninske gnilobe balkonsko cvetje rade napadejo tudi pršice, pepelasta plesen, listni zavrtači in listne uši. Medtem ko pršice prepoznamo po pajčevinasti prevleki na spodnji strani listov, bledih in izsušenih listih ter skopih poganjkih, pa listnega zavrtača prepoznamo po vijugastih rovih pod povrhnjico lista.