Maline, sadje za vsak vrt

Skrivnost uspešne rasti rastline, ki ji pravilno rečemo malinjak, je, da njegove gozdne pogoje prenesemo v svoj vrt. Tla naj bodo tako odcedna, rahlo kisla in humozna, lokacija pa napol senčna. Maline sicer veljajo za rastlino, ki od vremena niso zelo odvisne.

Priprava tal in sajenje: Priprava tal je bistvenega pomena, saj je od tega odvisna rodnost malin. V izkopan jarek, ki naj bo četrt metra globok in okoli pol metra širok, pred sajenjem razporedimo nekaj zemlje iz komposta in preperel hlevski gnoj. Posajene sadike nato zagrnemo z zemljo. V jarek lahko tudi dodamo nekaj mineralnega gnojila. Ker v vrtnih centrih sadike večinoma kupimo v loncih, je pomembno, da jih ne posadimo globlje, kot so rasle v loncu. Pri sajenju tudi pazite, da sadik ne posadite preveč skupaj – najprimernejša razdalja v vrsti je okoli pol metra.

Za gojenje malin niso primerna težka tla, saj se v njih rade pojavljajo različne glivične bolezni, med katerimi je najbolj nevarna malinova sušica. Izogibati se je treba tudi tal, v katerih lahko pozimi zastaja voda.

Čas sajenja in zorenja: Čas sajenja sadik ni bistvenega pomena, sadimo jih lahko že, ko je ozračje nekoliko toplejše. Večina sort začne zoreti že v juliju, poznamo tudi sorte, ki obrodijo jeseni, nekatere pa rodijo "ves čas", od poletja do pozne jeseni.

Opora: Ker maline poženejo rozge, ki so lahko visoke tudi dva metra in več, čeprav jih spomladi skrajšamo na dober meter in pol, jih moramo zagotoviti dobro oporo.

Skrb med rastjo: Ker so maline velik porabnik vode in ker imajo plitev koreninski sistem, jih moramo za lepo in zdravo rast zalivati. Največ vode potrebujejo v času, ko rozge hitro rastejo oziroma se oblikujejo plodovi. Poleg tega pa moramo skrbeti tudi, da tla niso polna plevela, saj jim ta odvzema vodo. Tla vsako pomlad ali jesen obogatimo tudi s plastjo komposta, med sezono zorenja sadežev pa jih zastiramo s pokošeno travo.

Foto: Thinkstock

Obrezovanje: Ker maline obrodijo na lanskih rozgah, moramo te po pobiranju porezati pri tleh. Mlade, ki so letos pognale iz tal, bodo rodile prihodnje leto, zato jih ne porežemo. Pri obrezovanju odstranimo le rozge, ki silijo več kot 20 cm iz osnovne vrste. Spomladi pred brstenjem lanske rozge prikrajšamo na dolžino od 1,5 do 1,8 metra.

Gnojenje: Rastlina med rastjo ne potrebuje posebnega gnojenja. Veliko boste naredili že, če boste vsako pomlad ali jesen tla pokrili z domačim kompostom. Za večji in bolj zdrav pridelek lahko dodate še vulkanski prah, ki je odličen mineralni dodatek, ki je nastal z mletjem vulkanskih kamnin. Uporaba mineralnih gnojil ni nujna, lahko pa z njimi gnojimo spomladi pred brstenjem in še enkrat sredi pomladi.

Bolezni: Tako kot vsaka rastlina so tudi maline dovzetne za kar nekaj bolezni, najbolj nevarna je malinova sušica, ki povz¬roča odmiranje lubja in propadanje rozg. Sušica se najpogosteje pojavi v zanemarjenih in pregostih nasadih, zato je pomembno, da malinam odstranjujemo plevel in odvečne mlade rozge. Maline so dovzetne tudi za nekatera virusna obolenja. Da bi se izognili neprijetnim boleznim, na vrt prinesemo zdravo rastlino, ki jo prepoznamo po lepih zelenih in zdravih listih.