Sreda, 18. 1. 2017, 16.50
6 let, 8 mesecev
Hamburška filharmonija, futuristična zgradba, ki so jo gradili skoraj deset let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
1
Hamburška filharmonija ob reki Laba je ob dokončanju arhitekturnega projekta postala mestna ikona z vizijo živega urbanega prostora. Njen zgornji kristalni del vzbuja različne primerjave.
Svetlečo strukturo, ki se vzpenja nad nekdanjim skladiščem ob Labi, nekateri opisujejo kot ledenik, drugi kot svetleči šotor, oblak, ledeno goro, valove … Objekt iz določenih zornih kotov deluje tudi kot plovilo. Pogled nanjo pa kaže še nekaj, in sicer spoj dveh obdobij in svetov – nekdanjega skladišča iz prejšnjega stoletja, katerega postavitev je vzpostavila odnos s pristaniščem, in razkošje nove strukture, ki se nanaša na eleganco filharmoničnega sveta.
Zgornji zunanji del hamburške filharmonije, v katerem so tudi tri koncertne dvorane in ki je položen na nekdanje skladišče iz 60. let prejšnjega stoletja, je oblikovan iz tisoč ukrivljenih steklenih panelov, v katerih se odseva okoliško vremensko dogajanje.
Gre za hamburško filharmonijo, ki so jo po slabih desetih letih lani jeseni dokončno zgradili. Takrat so na njej v nemščini na to opozarjale velike svetleče črke. "Dokončano," je pisalo na stavbi, pod katero se podpisuje švicarski arhitekturni studio Herzog de Meuron.
Elbphilharmonie se nahaja v zgodovinskem mestnem pristanišču.
Novi stekleni del stavbe je nastal na nekdanjem industrijskem opečnatem prostoru, ki ga je v 60. letih prejšnjega stoletja zasnoval lokalni arhitekt Werner Kallmorgen. Pred tem je tu že stalo največje skladišče na vodi v mestu. Zgradili so ga leta 1875, a so ga med drugo svetovno vojno uničili, zato je nastalo novo. Poimenovali so ga Kaispeicher.
Nova hamburška arhitekturna ikona v prerezu.
Prvotno namembnost opečnatega prostora, kjer so hranili kakav, tobak in čaj, so ohranili do 90. let prejšnjega stoletja. V njegovi prenovljeni notranjosti so zdaj luksuzna stanovanja in hotel s krasnim pogledom na mesto in pristanišče.
Od amfiteatra do šotora
Dinamična arhitektura na vodi.
Navdih za Elbphilharmonie so ustvarjalci črpali iz treh struktur: antičnega gledališča v Delfiju, športnega stadiona in šotora. Zunanji zgornji del je oblikovan iz tisoč ukrivljenih steklenih panelov, ki v barvah odsevajo in odbijajo okoliško (vremensko) dogajanje.
Zvok kot na Luni
V zgornjem delu so tri koncertne dvorane, v največji je prostora za 2.150 poslušalcev. V glavni dvorani so nastopajoči v sredini, sedeži občinstva pa se vzpenjajo naokrog in naokrog.
Pri akustiki prostorov so arhitekti sodelovali z japonskim zvočnim inženirjem Jajuhiso Toyoto. Stene v notranjosti dvorane spominjajo na posnetke z Lunine površine, kar prispeva k oblikovanju zvoka. Ta naj bi bil topel in natančen.
Glavna koncertna dvorana.
Dinamična zunanjost in notranjost stavbe
Dinamično pa so v arhitekturnem konceptu zastavljeni tudi preostali notranji deli objekta, na primer stopnišče filharmonije in drugi s steklom opredeljeni prostori.
Dinamičnost arhitekture se nadaljuje tudi v notranjosti.
Na vrhu nove strukture je terasa z lokalom, ki ima dobra razgledna izhodišča. Terasa je videti, kot da je potopljena med vrsto nanizanih satelitskih krožnikov – to je tudi še ena od sicer manj poetičnih asociacij na stavbo, ki je za obiskovalce tudi kot veliko razgledno okno.
Na vrhu nove strukture je terasa, ki deluje, kot da je potopljena med vrsto nanizanih satelitskih krožnikov – to je še ena od manj poetičnih asociacij. Opisujejo jo tudi kot enobarvni mozaik.
Ob arhitekturni atrakciji tudi urbano križišče
Hamburška filharmonija je postala nova mestna arhitekturna atrakcija, celotna vizija projekta pa je, da nov kompleks s svojim raznovrstnim programom postane živ urbani center in v mestu dobi širšo vlogo. V njem so ob koncertnih dvoranah tudi restavracije in lokali.
Hamburška filharmonija je nova mestna arhitekturna atrakcija, ki je nastala z vizijo, da dobi tudi vlogo novega urbanega središča.
Gradnja ni potekala po načrtih
Hamburški mestni svet se je za ta projekt odločil leta 2005, dve leti pozneje so se začela prva gradbena dela. A projekt ni tekel gladko, niti po finančnih načrtih. Stroški gradnje so bili na začetku ocenjeni na 77 milijonov evrov, a so ta znesek na koncu presegli za več kot desetkrat.
1