David Kos

Četrtek,
20. 3. 2014,
6.41

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

toplotna črpalka ogrevanje hlajenje

Četrtek, 20. 3. 2014, 6.41

1 leto, 9 mesecev

Ali se vam splača vgraditi toplotno črpalko?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Stroški ogrevanja iz leta v leto naraščajo, zato je smiselno poiskati alternativne rešitve. Vse bolj tehnološko dovršene toplotne črpalke so razlog, da razmislite tudi v tej smeri.

Tehnologija toplotnih črpalk ni nekaj novega, se je pa v zadnjem času njihova učinkovitost izjemno povečala; tako toplotnih črpalk za pripravo tople vode kot tudi toplotnih črpalk za ogrevanje hiše.

Njihova prednost za uporabnika je predvsem stroškovna učinkovitost, saj poceni pridobivajo toploto in energijo za hlajenje, v širšem okoljskem smislu pa niso tako zelo učinkovite. Določene kategorije kurilnih naprav lahko povzročajo manjše obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida; za delovanje toplotnih črpalk namreč še vedno porabljamo električno energijo.

Preprosta razlaga delovanja toplotne črpalke pravi, da naprava črpa toploto iz okolice (iz zraka, zemlje ali vode) in jo nato uporabi za ogrevanje prostora, ki ima višjo temperaturo, kot je temperatura okolice.

Včasih so bile najpogostejše toplotne črpalke v izvedbi malih bojlerskih toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode. S kakovostnejšo izolacijo hiš in pojavom talnega sistema ogrevanja pa so se na trgu v širšem obsegu pojavile tudi toplotne črpalke za ogrevanje stavb.

Nujen je nizkotemperaturni sistem ogrevanja "Toplotno črpalko je smiselno vgraditi v dobro izolirano novogradnjo ali temeljito energetsko sanirano stavbo z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja. Slovenska zakonodaja namreč trenutno ne dovoljuje vezave toplotne črpalke na radiatorski sistem ogrevanja, s temperaturo dovoda nad 35 stopinj Celzija, temveč le na nizkotemperaturni sistem talnega, stenskega ali konvektorskega ogrevanja," razloži dr. Miha Praznik iz energetsko svetovalne mreže ENSVET (www.ensvet.si), ki nudi brezplačno in strokovno neodvisno svetovanje občanom s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Vgradnja toplotne črpalke v stare in energetsko potratne stavbe torej ni smiselna. Takšna stavba ima namreč toplotne potrebe v konici ogrevalne sezone lahko tudi do trikrat višje od sodobnih družinskih hiš. Temu primerno mora biti predimenzionirana moč toplotne črpalke, kar močno podraži začetno investicijo. Prav tako mora takšna črpalka ogrevalni medij pripravljati na višji temperaturi, kar zmanjšuje njeno energijsko in stroškovno učinkovitost.

Naprava, ki uporablja okoliški zrak, je lahko v tem primeru tudi hrupnejša. Pri sistemih, ki uporabljajo toploto zemlje, pa je potrebna večja površina za zajem toplote ter s tem večja parcela.

Črpalka zrak-voda najcenejša, a tudi najmanj učinkovita Izvedbe toplotnih črpalk so različne. Črpalka tipa zrak-voda toploto okolice dobiva iz hladnejšega zunanjega zraka, ki jo s pomočjo delovanja električnega kompresorja dvigne na višji temperaturni nivo ter s tem pa zagotovi uporabno toploto za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

"Pri nizkotemperaturnem ogrevanju prostorov je učinkovitost delovanja črpalke zelo visoka, pri pripravi tople sanitarne vode pa nekoliko nižja. Investicija v takšen tip toplotne črpalke je najcenejša, vgradnja preprosta, a je od ostalih dražjih tipov toplotnih črpalk manj učinkovita," pojasni Praznik.

Bolj učinkovite so toplotne črpalke, ki za okoliški vir toplote uporabljajo toploto zemlje ali toploto vode, kot so črpalke tipa zemlja-voda ali voda-voda. Za družinske hiše se pogosteje uporabljajo črpalke tipa zemlja-voda, ki za segrevanje vode preko horizontalnih plitkih zemeljskih kolektorjev ali geovrtine izkoriščajo toploto zemlje.

Trikrat večja poraba elektrike pri starih stavbah Poraba električne energije za delovanje toplotnih črpalk je odvisna od več dejavnikov, med drugim površine hiše, potrebne energije za ogrevanje prostorov, števila oseb ki uporabljajo toplo sanitarno vodo … Skupna letna poraba toplote se tako pri sodobni hiši giblje okoli 50 kWh za kvadratni meter stanovanjske površine, pri stari in energijsko potratni hiši pa tudi do 150 kWh.

Pri sodobnih stavbah in učinkovitih toplotnih črpalkah lahko za njihovo delovanje in glede na celotno količino proizvedene toplote porabimo samo četrtino električne energije, pri starejših objektih pa znaša vložek električne energije od tretjine do polovice.