Ponedeljek, 12. 2. 2018, 19.30
1 leto, 9 mesecev
Intervju z napadalcem hokejske reprezentance Žigo Jegličem
Seznam, ki je buril duhove, ga je presenetil, v Rusiji zdaj brez strahu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
"Celoten olimpijski turnir v Sočiju je bil za nas zelo poseben. S tistimi občutki moramo iti na tekme, ki prihajajo. A ob tem si ne smemo nalagati prevelikega bremena, da moramo ponoviti Soči. Če bomo neobremenjeni, bo tudi rezultat prišel prej," pred začetkom olimpijskih bojev slovenske hokejske reprezentance (sreda ob 13.10 proti ZDA) razmišlja njen napadalec Žiga Jeglič, ki na prvi del sezone nima najlepših spominov, so pa ti po selitvi v Nižnekamsk spet bolj prijetni.
Do prve tekme slovenskih hokejistov je vse manj časa. V sredo ob 13.10 po slovenskem času se bodo pomerili z Američani, v skupinskem delu bosta sledili še tekmi z Rusijo in Slovaško. Še preden se je podal proti Aziji, smo za komentar o tekmecih, ki so isti, a tako različni kot pred štirimi leti, ciljih, spominih na izjemen Soči, pa tudi klubskem udejstvovanju, v katerem je po selitvi v Nižnekamsk bolj sproščen, povprašali hokejista, ki je na OI dosegel premieren zadetek za Slovenijo. Žiga Jeglič je Rusom v črnomorskem letovišču zabil kar dva.
- Pripravljeni na Čudež na ledu, 2. del
- Jan Muršak: Francija nas je streznila, na OI bomo pravi
- Nič kaj rožnatih časov za Slovenca je konec, nasmeh se je vrnil še pred OI
- Pred časom prečrtan, zdaj na OI: Energije za Slovenijo imam še veliko
Na premierni tekmi slovenske hokejske reprezentance na OI je Jeglič Rusom zabil dva gola.
Pred štirimi leti ste s soigralci v Sočiju s četrtfinalom in sedmim mestom spisali izjemno poglavje slovenskega hokeja. Postali se prvi hokejist, ki je za zdajšnjo državo zadel na olimpijskih igrah. Spomini na Rusijo?
Soči je sicer oddaljen že kar nekaj časa, a ko se spomnim tistih lepih trenutkov, ko jih podoživim, so res lepi občutki, spomini. Ruse, proti katerim sem dvakrat zadel, smo kar malo presenetili. Na koncu se seveda ni izšlo, Rusi so le Rusi (smeh, op. a.). Sploh lep spomin pa je na drugo tekmo, ko smo presenetili favorizirane Slovake, pa potem še Avstrija (z zmago nad Avstrijo so se uvrstili v četrtfinale, op. a.). Celoten turnir je bil zelo poseben. Mislim, da moramo s temi občutki iti na tekme, ki prihajajo na teh olimpijskih igrah.
S čim boste osebno zadovoljni po Pjongčangu?
Mislim, da si ne smemo naložiti prevelikega bremena, da moramo ponoviti Soči. Zadnje čase se veliko omenja ta četrtfinale. Menim, da bo, če bomo neobremenjeni, tudi rezultat prišel. Mi moramo verjeti vase, da lahko vsako tekmo prikažemo dobre predstave, da lahko zmagamo – predvsem proti Slovakom –, da morda presenetimo Američane. Na koncu pa bo ključna četrta tekma (zmagovalec se bo uvrstil v četrtfinale, op. a.). Gre za krajši turnir, na katerem vpliva veliko dejavnikov, od dnevne forme, ali je ta na tvoji strani, do tega, kdo prvi zadene. Zato moramo predvsem uživati v igri. Verjamem, da bomo dali vse od sebe in da bo s tem prišel tudi rezultat.
"Rusi so nedvomno glavni favoriti. "
Omenjate Slovake in Američane, tu so še Rusi, ki nastopajo pod nevtralno zastavo. Tekmeci so enaki kot v Sočiju. Kako gledate nanje?
Enaki, a zelo različni. Sploh Američani so tukaj s povsem drugačno ekipo, brez NHL-ovcev, a z dobrimi posamezniki iz močnih evropskih lig. Rusi so nedvomno glavni favoriti. Ne le da imajo odlične posameznike, skoraj celotna reprezentanca je sestavljena iz hokejistov, ki igrajo v enem klubu, selektor pa je njihov klubski trener v Sankt Peterburgu. Zagotovo so zelo dobro uigrani. Potem pa Slovaki, proti katerim upam, da bomo prikazali dobro predstavo, da jih bomo spet presenetili in si zagotovili malo boljše izhodišče pred četrto tekmo (ta bo odločala o četrtfinalistu, op. a.).
Prav ti so od vaših skupinskih tekmecev ubrali zanimivo pot pri sestavi ekipe. Nikogar ni iz Slovana Bratislave, za katerega ste v preteklosti igrali, le en KHL-ovec je zraven, sicer pa hokejisti iz domače in češke extralige. Presenečeni?
Zelo. Le nekaj dni po odločitvi slovaškega selektorja so k nam v Nižnekamsk prišli igralci Slovana, s katerimi sem se pogovarjal. Vsi so bili precej presenečeni, predvsem nad tem, da ni Meszaroša (Andrej Meszároš, op. p.), da ni Viedinskega (Marek Viedenský, op. p.), pa Hudačkovega. Zanimivo, da niso vzeli nikogar iz Slovana. Za to imajo zagotovo svoje razloge. Trener dobro ve, kaj hoče, zagotovo bodo zelo nevarni. Že na turnirju novembra so igrali dobro, premagali so Američane, in to z ekipo, ki ni veljala ravno za favorita.
"Zanimivo, da niso vzeli nikogar iz Slovana. Za to imajo zagotovo svoje razloge. Trener dobro ve, kaj hoče, zagotovo bodo zelo nevarni," o Slovakih razmišlja gorenjski napadalec.
Slovaško dobro poznate, tam ste preživeli tri leta do te sezone. Še vedno ste v ligi KHL, a zdaj v Rusiji. Drug svet?
Precej. Gre sicer za isto ligo, a za precej drugačno stvar. Pritiski, pričakovanja so mnogo višji. Vsaka stopnica tu je težka. Mislim, da sem se zdaj že kar dobro navadil in vpeljal. Bomo videli za naslednjo sezono, kako in kaj.
"Selitev iz Torpeda k Neftehimiku je bila zame zelo pozitivna, tudi trener je, sploh do tujcev bolj umirjen. Ne naredi te tako nervoznega, da te je na koncu skoraj strah igrati."
A tudi za vas kot za mnoge Slovence letos v Rusiji ni bilo lahko. Sezono ste začeli pri Torpedu iz Nižnega Novgoroda, oktobra pa ste se preselili k Neftehimiku iz Nižnekamska. Kakšen je spomin na Torpedo?
Ne najboljši. Mi je pa ta izkušnja dala veliko. V Torpedu mi nekako ne sistem ne trener nista najbolj odgovarjala. Nihče ni bil vesel. Ne oni ne jaz, tako da smo se nekako sporazumno razšli. V Nižnekamsku je veliko bolje. Zelo veliko igram, forma se stopnjuje, spet uživam v hokeju. K temu pripomore tudi to, da nam gre dobro na lestvici, da smo veliko zmagovali, tako da je bila selitev zame zelo pozitivna.
Trener Torpeda Peteris Skudra se je v tej sezoni poslovil od treh Slovencev. Ob vas še od Roka Tičarja in Jana Muršaka. Veliko se govori o tem, da hitro menja svojo četo …
Je precej samovoljen trener, precej specifičen. Mislim, da v ligi ni nikogar takega, kot je on. Vemo, da za Rusijo velja, da so trenerji zelo trdi, on je bil še posebej, sploh v psihološkem smislu mu ni enakega. Meni ni najbolj odgovarjal, pa tudi veliko fantom ne. Zdaj je, kot sem rekel, precej bolje.
Zanimivo, saj vaš zdajšnji trener Andrej Nazarov slovi kot vročekrven trener …
Res je. Bral in poslušal sem o tem, da je včasih zelo vročekrven. Tudi videl sem to že, ampak ne na taki konstantni ravni, sploh pa ne na tako "hud" način. Sploh do tujcev je nekako bolj umirjen, ne dere se toliko. Se pa takrat, ko je treba. Predvsem pa je pomembno, da te ne naredi tako nervoznega, da te je na koncu še strah igrati.
V Nižnekamsku je v igri lahko bolj svoboden.
Imate zdaj ustreznejše mesto v ekipo, vam sistem igre bolj ustreza kot pri Torpedu?
Da. Sistem v Torpedu je zelo preprost, a moraš se ga do točke natančno držati. Ne smeš se po kakšnih drugih tirnicah premikati, preveč ustvarjati, vse je zelo točno določeno. Zame je bilo to kar težko, saj nisem tak igralec, sploh pa ne tip hokejista, ki bi veliko branilcev na moč "premaknil". To niso moje vrline. Tudi tukaj je sistem precej natančno določen, a še vseeno lahko vsaj malo ustvarjaš. Če narediš nekaj dobrega na svoj način, je v redu. Tam pa, tudi če si naredil nekaj dobrega, a na drugačen način, kot so zahtevali, ni bilo dobro.
Za zdaj gre vaši ekipi odlično. Ste pri vrhu vzhodne konference, vstopnica za končnico je v žepu.
Tega sem zelo vesel. Igramo super. Fantje smo zelo dobra klapa. Ekipa je sicer zelo mlada, ampak zelo borbena, veliko drsamo in smo pripravljeni na končnico. Edina slaba stvar z mojega vidika je, da imamo šest tujcev, igra pa jih lahko le pet. Če smo vsi zdravi, se lahko zgodi, da kot tujec kakšno tekmo ostaneš ob ledu. Vsi tujci so namreč zelo kakovostni, imajo zelo dobro sezono. Sem pa zadnje čase igral zelo dobro.
S tem je verjetno prišla prepotrebna samozavest?
Točno tako. To, da sem samozavest dobil nazaj, mi veliko pomeni. Upam, da bo to pripomoglo tudi k mojim dobrim predstavam na olimpijskih igrah.
Kakšen je cilj kluba?
Če bi govoril pred sezono, bi rekel, da je uvrstitev v končnico že precej dobra stvar, a apetiti se spreminjajo. Trenutno smo drugi po točkah, tretji zaradi divizijskega dela. Ko si tako visoko, si želiš iti čim dlje, še naprej. Tudi teoretične možnosti za prvo mesto še imamo. Zagotovo bomo poskušali zmagati na preostalih tekmah. Če pridemo na prvo mesto, pa bo to sploh češnja na vrhu torte.
