Lake Placid 1932

Norvežani, ki so kraljevali v Franciji in Švici, so v Združenih državah Ameriki izgubili primat najboljšega. Osvojili so sicer 10 kolajn, a vseeno krepko zaostali za domačini s 15 kolajnami. Sicer pa so gostitelji skupaj s Kanadčani tvorili več kot polovico sodelujočih. Zaradi oddaljenosti in precejšnjih stroškov se namreč številni športniki niso podali v gorovje Adirondack. Tudi slovenski športniki so ostali doma.

Igre, ki so potekale med veliko gospodarsko krizo in so organizatorju prinesle finančni zlom, je odprl Fraklin D. Roosevelt. Tedaj še guverner ameriške zvezne države New York je nato že čez nekaj mesecev postal 32. predsednik ZDA. Predsednik organizacijskega odbora Godfrey Dewey se je v korist iger odrekel zemljišču, na katerem so pripravi spektakularno progo za bob. Tudi sicer so se prireditelji trudili pripraviti zanimive ter za športnike in obiskovalce prijazne igre. Pri tem načrtu pa ni sodelovala narava, saj so bile vremenske razmere vse prej kot naklonjene, zaradi česar so se igre končale z dvodnevno zamudo.

Junaka iger sta bila domača hitrostna drsalca Irving Jaffe in John Ames Shea. Slednji je na uradni otvoritvi prisegel v imenu športnikov, nato pa pridrsal do dveh zlatih odličij. Nase je vnovič opozorila tudi norveška drsalka, ki je ubranila zlato iz St Moritza. Posebno poglavje pa je spisal tudi član zlatega ameriškega boba Edward Eagan, ki je pred tem leta 1920 na poletnih OI v Antweronu postal prvak v boksu.