"Tudi brez rezultatov sem srečen družinski človek"

Foto: Sportida

Potem ko je lani slavil prvo zmago v svetovnem pokalu, za 15 stotink zgrešil stopničke svetovnega prvenstva in bil vse do zadnje tekme v boju za kolajno v smukaškem seštevku svetovnega pokala, si je Boštjan Kline od olimpijske sezone obetal veliko. Vsekakor več kot tri smukaške uvrstitve med 21. in 29. mestom, ob katerih tudi 13. mesto v superveleslalomu v Val Gardeni ne prinaša želene protiuteži. Vseeno se ob selitvi iz Wengna v Kitzbühel 26-letni Mariborčan ne predaja malodušju. V pogovoru ostaja miren, potrpežljiv in ne išče očitkov na lasten račun, tuje pa mu je tudi kazanje s prstom proti smučem. Ob ocenah, da bi bil na bolj konkurenčnih smučeh njegov letošnji izkupiček bolj navdušujoč, skomigne z rameni ter ponavlja tisto, na kar nas je opozoril že leta 2015: "Če dosežeš slab rezultat, to še ne pomeni, da si slab človek."

V tej zimi je v treh disciplinah osvojil 66 točk. Foto: Reuters Če bi vam kdo pred sezono na prvih petih smukih napovedal 18 točk …
Bi bil zelo nezadovoljen. Tudi zdaj sem. Tega ne skrivam.

Tudi 21. mesto v Wengnu ni rezultat, po katerem bi skakali od veselja. A če prisluhnemo besedam iz vašega tabora, vseeno lahko občutimo bolj optimistične tone.
Če govorim o smučanju, lahko rečem, da sem užival. Marsikaj sem popravil, kar mi vliva dodatno motivacijo za delo v prihodnje. Čutim, da se stvari premikajo na bolje. Ne morem pa spregledati, da sem, če govorimo o mestih in točkah, pričakoval veliko več.

Kaj se je pravzaprav dogajalo z vašim smukom v uvodnih tednih sezone?
Ne vem. Morda je prav to največja težava. Če gledam na svoje delo, moram poudariti, da sem se zelo veliko ukvarjal s tehniko smučanja. Prepričan sem o tem, da sem napredoval. A morda sem se podal v napačno smer. Pri tem merim na to, da smučam bolj pravilno, a ne dovolj hitro. Preprosto ni prave hitrosti. Ko med analizo s trenerji gledam svoje smučanje, ne vidim večjih napak, a prave hitrosti ni. Lani sem, vsaj po lastnih občutkih, smučal bolj površno, a smuči so tekle. V smučanju sem imel več hitrosti. Letos tega ni. Zato se bom moral vrniti k smučanju, ki morda ni tako pravilno, a v njem iščem hitrost.

Ali morda prav s pretirano poglobljenim razmišljanjem o pravilnosti zavirate smukaški navdih, napadalno igrivost in sproščeno napadalnost?
Razumem vprašanje, vseeno pa se s tezo v njem ne morem povsem strinjati. Dejstvo je, da moram postati bolj napadalen. Če to pomeni tudi smučarsko površen, bom pač moral sprejeti to tveganje. Izzivati moram hitrost. Če gledamo zmagovalce zadnjih tekem, bomo hitro našli kakšno napako. Marsikomu se pokadi izpod smuči, pa je vseeno hiter. Tudi jaz ob svojih najboljših predstavah izvedbeno nisem bil popoln, pomembno pa je, da sem znal v pravih trenutkih spustiti smuči.

"Še vedno trdim, da sem lahko najboljši." Foto: Sportida

Nismo se dotaknili (ne)konkurenčnosti vaše opreme. Tekmovalci ste pri kritikah pogosto zadržani. Toda duh je že pred novim letom ušel iz stekleničke.
Nisem tisti, ki bi lahko z vsemi argumenti dejal, da imamo pod nogami opremo, ki ne omogoča popolnega smučanja. Moj zaostanek v zgornjih delih Beaver Creeka in Wengna je lahko posledica mojega pregrobega smučanja, nesrečnih razmer ali pa smuči. Vem pa, da se pri Stöckliju kar najbolj trudijo, da bi bili konkurenčni.

Na kakšen način se vas dotakne neuspeh. Ste zamorjeni, stalno zamišljeni, odsotni?
Ni mi vseeno, ko pridem v cilj, vidim zaostanek in trepetam za kakšno točko. Po drugi strani pa sem zdrav, imam družino, delam tisto, kar me veseli ter me izpopolnjuje. Morda vas bom presenetil, če vam povem, da je to, kar se dogaja, zame tudi zelo dobro. Zakaj? Spoznal sem, da uživam v smučanju, obenem pa spoznavam sebe, pri čemer sem navdušen nad tem, da je moj strah pred neuspehom vedno manjši.

Ko ste z nami govorili pred začetkom sezone, ste kot največji strah označili prav strah pred neuspehom.
Vse se dogaja z razlogom. Tudi letošnja sezona. Zadnji tedni so me naučili, da tudi slabi rezultati ne spreminjajo mojega življenja. Še vedno uživam v njem. Življenje gre naprej. Tudi po moji poškodbi je teklo naprej.

Kot bi obračun z lastnimi strahovi ali nekakšen notranji boj postavili pred rezultatski plen. Gre za pregrobo oceno?
Ne, povsem realna ocena. Rastem! Videli bomo, ali mi bodo te izkušnje pomagale v športu. V življenju mi bodo vsekakor.

"Če sem bil lahko z njimi na stopničkah v predhodnih dveh sezonah, potem verjamem, da sem lahko tudi letos." Foto: Getty Images

A pred sezono ste dejali, da lahko zmagujte. Zdaj ste bili daleč od zmag. To je vendarle poraz. Zapravljena priložnost?
Ne. Učimo se vse življenje. To so nove izkušnje, s katerimi rastem. Še vedno pa verjamem, da sem lahko najhitrejši. Lani sem bil. Zakaj ne bi bil še letos?! Ob tem bi se navezal na vprašanje o mojih smučeh. Če sem bil lahko z njimi na stopničkah v predhodnih dveh sezonah, potem verjamem, da sem lahko tudi letos.

Poosebljate potrpežljivost. Tudi ob misli, da je za vami že polovica sezone?
Tudi če bo ob koncu sezone moj najboljši rezultat 21. mesto iz Wengna, ne bo konec sveta. Čakala me bo nova sezona z novimi tekmami in priložnostmi za dokazovanje. Tudi brez rezultata sem srečen družinski človek. Imam nekaj, kar me izpopolnjuje še bolj kot smučarski rezultati.

Zdaj vas čaka Kitzbühel. Ali tudi vi to besedo izgovarjate s prav posebnim spoštovanjem?
Vsekakor. Že od otroštva. Še danes je Kitzbühel beseda, ki jo izgovorim drugače ali pa slišim nekoliko drugače. To je tudi proga, ki jo najbolj spoštujem. Priznam, še vedno me je tudi nekoliko strah, ko pomislim nanjo. A po drugi strani je to proga, na kateri si, bolj kot kjerkoli, želim smučati na najvišji ravni in se v cilju zaustaviti z občutkom zadovoljstva. Petelinji greben? Rad bi ga napadel in smučal samozavestno.

Kaj to pomeni v rezultatskem jeziku?
Nič ne bi napovedoval. Lahko se mi vse sestavi in se borim za vrh. Lahko pa me pokoplje en sam slab zavoj. A merim proti vrhu. Tega ne skrivam.

Kakšen pa je letošnji Petelinji greben?
Po besedah trenerjev je proga odlično pripravljena. Vremenska napoved sicer za sredino tedna ni najbolj ugodna. Ob koncu tedna naj bi bilo bolje.