Tone Vogrinec svari "lisičko" pred avstrijskimi risi

Organizatorjem Zlate lisice, tradicionalnih ženskih tekem svetovnega pokala, je zaradi vremenskih težav v zadnjih štirih letih uspelo tekmovanje zgolj enkrat gostiti na Mariborskem Pohorju, v zadnjih osmih letih pa je izkupiček polovičen. A zdi se, da bolj kot morebitno nezadovoljstvo Mednarodne smučarske zveze (FIS) s prepogosto zelenim Pohorjem štajerski lisičji snežni ples, ki se lahko pohvali s kar 50-letno tradicijo, ogrožajo težave smučišča.

Pred Športnim centrom Pohorje, ki se je znašlo pod streho Družbe za upravljanje terjatev bank, je namreč negotova prihodnost. Mariborska občina na čelu z županom Andrejem Fištravcem s slabo banko ne najde skupnega jezika o nadaljnjem poslovanju, zaposleni, naveličani obljub o izplačilu plač, pa napovedujejo stavko in se zavzemajo celo za stečaj.

Na koledarju do leta 2018

Maribor je sicer trdno zasidran na koledarju smučarskega svetovnega pokala. V novi zimi si je izboril prvi termin po končanem svetovnem prvenstvu (21.–22. 2. 2015), pri FIS pa na Štajerce resno računajo tudi na vseh osnutkih koledarjev, ki so pripravljeni do leta 2018. V Smučarskem klubu Branik, ki skrbi za tekmovanje, so po tej plati (še) lahko mirni, jasno pa jim je, da je predpogoj za izvedbo tekmovanja delujoče smučišče s spremljajočo infrastrukturo.

"Menim, da Zlata lisica ni ogrožena. Navsezadnje potekajo aktivnosti, podpisanih pa je tudi že kar nekaj pogodb, ki dovoljujejo nadaljevanje 50-letne tradicije, do katere moramo gojiti veliko mero spoštovanja. A ko govorimo o lisici na Pohorju, je jasno, da smo odvisni od lastnika športnega centra. Verjamem, da bodo odgovorni našli konsenz in postregli z rešitvijo, ki bo dobra za vse. Pri tem seveda ne gre le za vprašanje Zlate lisice, temveč celotne smučarske sezone," razmišlja novoizvoljeni predsednik Branika Boštjan Tancer.

Tone Vogrinec svari pred avstrijskimi risi

"Žal tudi najbolj črn scenarij ni povsem izključen. Obenem pa je treba vedeti, da v številnih drugih smučarskih okoljih, predvsem v Avstriji, kot risi čakajo na kakšen tovrstni umik, saj bi lahko na ta način elegantno vskočili v koledar. Slovenija ni smučarka velesila. Takšne bolezni je težko preživeti povsem brez posledic," pa poudarja starosta mariborskega in slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec, ki vseeno upa, da se tako bogata tradicija, kakršno Zlata lisica nedvomno ima, ne bo prekinila.

"V pogovorih bo treba poiskati prave rešitve, pri tem pa se je treba zavedati zgodovine. Mariborski Branik in ŠC Pohorje izhajata iz istega tkiva. Si predstavljate, da bi zdaj upravljavci smučišča Braniku izdajali račune za smučarske vozovnice, najem smučišča, vodo … To bi bil znak za konec. Kot večni optimist vseeno verjamem, da se bo najprej našla rešitev za ŠC Pohorje in nato tudi dogovor z vodstvom tekmovanja," dodaja Vogrinec.

Žurej: Tekma mora ostati v Sloveniji

Dogajanje v drugem največjem slovenskem mestu pozorno spremljajo tudi na sedežu Smučarske zveze Slovenije. "Prav SZS je na načelni ravni nosilec tekem, za katere pa skrbi lokalni smučarski klub. Upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje," opozarja direktor zveze in član organizacijskega odbora Jurij Žurej, ki pa se vendarle zaveda, da tekme v Mariboru niso več samoumevne.

"Mariborčanom stojimo ob strani in verjamemo v pozitivno rešitev teh težav," v diplomatskem slogu odgovarja Žurej, ki Mariborskega Pohorja ne vidi kot edinega mogočega prizorišča ženskih tekem svetovnega pokala. Navsezadnje je Zlato lisico v zadnjih osmih letih kar trikrat prevzela Kranjska Gora. Vprašanje pa je, ali bi selitev na Gorenjsko kot trajno rešitev sprejeli veljaki FIS. Maribor je kljub nizki nadmorski višini in posledično v zadnjem desetletju simptomatičnim težavam s snežno podlago namreč v koledarjih svetovnega poklala trdno zasidran predvsem na račun tradicije ter nerazdružljive vezi med tekmovalno progo in mestom.