Naj planinska koča
Petek, 11. 9. 2026, 18.30
3 tedne, 6 dni
Nasvet za izlet v hribe (147.)
Iz Trente po nezahtevni poti na Kriške pode in nato po zahtevni na Gamsovec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Bovški Gamsovec (2.392 metrov) se dviga nad Kriškimi podi.
Letošnji izbor Naj planinske koče je končan, zmagovalki sta znani, tudi poletna planinska sezona je končana, a v gorah je septembra in oktobra lahko še lepše kot poleti, pa še manjša gneča je. In tudi visokogorje bo še nekaj časa dostopno. Ob petkih tako lahko še naprej pričakujete zanimive ideje za hribovski potep. Ta konec tedna, ki bo po dežju sončen, vas vabimo na Kriške pode. Ti so dostopni za najširši krog planincev. Tisti nekoliko izkušenejši, ki nimate strahu pred višino in izpostavljenimi deli, pa lahko turo nadaljujete še na Bovški Gamsovec (2.392 metrov nadmorske višine).
Če štartamo zgodaj zjutraj, bomo takole videli silhueto Kriških podov nad seboj. Ne pozabite na naglavno svetilko.
Vzpon po mulatjeri, visokogorska jezera, koča z razgledom za oceno deset in amfiteater dvatisočakov. Kriški podi so raj za planince. Če pa se povzpnemo še na enega od dvatisočakov, ki jih obkrožajo, je to že pravi športni podvig. Prek 1.600 višinskih metrov vzpona. Za nagrado dobimo razgled na Triglav, Pihavec, Razor, Stenar ...
Ker so jutra v gorah najlepša, je treba na to turo zgodaj, v tem času leta še po temi, saj je pot do Kriških podov iz Trente markirana za štiri ure, torej s plačljivega parkirišča na začetku doline Zadnjica, pri 50. vršiški serpentini, na 640 metrih nadmorske višine. Prve pol ure se hodi po gozdni cesti (na razpotju krenemo v levo za Pogačnikov dom), do spodnje postaje tovorne žičnice, nato pa po zložni italijanski mulatjeri, po nezahtevni markirani planinski poti, ko pogled že obračamo navzgor, na skalnate vršace.
V videu poglejte, kako je videti vzpon iz Trente na Bovški Gamsovec:
Po treh urah vzpona po mulatjeri se nam pokaže Gamsovec.
Višje, kot smo, lepši so razgledi na okoliške vrhove. Nad dolino Soče bo jutranje sonce osvetlilo Bavški Grintavec. Pot nanj iz zadnje Trente so markacisti letos obnovili. Gre za zelo zahtevno pot. Pravijo, da so pod vrhom pobočja zelo krušljiva. Povsem drugače je tu, na vzponu na Kriške pode. Pot je varna in zložna. Tisti z veliko kondicije bodo Pogačnikov dom na Kriških podih dosegli že v treh urah (1.350 višinskih metrov, 8,5 kilometra).
Pogačnikov dom in Kriški podi pod Razorjem.
Pol ure pod Pogačnikovim domom oziroma tik pod Spodnjim Kriškim jezerom je izvir (1.877 m), kjer si lahko dotočimo vodo. Zatem se nam na naši levi odpre pogled na Planjo in Razor. Na naši desni strani pa je Pihavec, visok 2.417 metrov. Pot nanj je zelo zahtevna in iz smeri Kriških podov že dlje zaprta. Na robu Kriških podov, velike krnice, je na tako imenovani Grivi, 2.050 metrov, Pogačnikov dom, ena najbolj priljubljenih planinskih koč pri nas.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa je na njegovem kanalu na YouTubu.
Do Dovških Vratc je samo en tehnično malo težji odsek, ko je treba splezati na to polico.
Na razpotju pri koči za vzpon na Gamsovec krenemo v desno v smeri Dovških Vratc. Pred nami je silhueta Stenarja. Ta ima 2.501 meter. Kmalu dosežemo še eno razpotje, kjer gremo v levo v smeri doline Vrata (desno je zaprta pod na Pihavec). Desno od podov oziroma od naše poti se nad nami že dviga greben Bovškega Gamsovca.
Zložno se vzpenjamo po visokogorskem kraškem svetu Kriških podov. Do Dovških vratc je en sam malo zahtevnejši odsek, ko je treba splezati na skalno polico. Dovška Vratca so na vzhodnem robu Kriških podov, 2.116 metrov. Z druge strani do njih pride pot iz Vrat, čez Sovatno. Tu torej krenemo v desno in se nam nekaj korakov višje že pokaže Gamsovec.
Še pred najzahtevnejšim delom vzpona se nam odpre ta pogled na Razor in Planjo Zadaj sta Jalovec in Mangart, spodaj pa Kriški podi.
S pomočjo klinov in skop splezamo po steni navzgor.
Še pod vrhom se nam odprejo vrhunski razgledi, nad Kriškimi podi se dvigajo Razor, Križ in Stenar. Zatem je z razgledov treba osredotočenost usmeriti na najtežji del vzpona. Najprej po ozki izpostavljeni stezi, kjer so v pomoč jeklenice, lahko pa uporabimo varovalni pas, a res le na nekaj zelo kratkih odsekih. Nato pa je treba strmo navzgor v steno, tudi skozi krajšo ožino. Ta odsek premagamo s pomočjo skob in klinov. Čelada je tu seveda na glavi. Ta zahtevnejši odsek je dolg kakšnih 20, 30 minut. Je primerljiv z vzponom na Brano. Na fotografijah in videoposnetkih se pravzaprav zdi nevarnejše, kot je v resnici.
Zadnje minute vzpona do vrha so znova nekaj lažje. In tako pridemo na Bovški Gamsovec, visok je 2.392 metrov. Skupaj se iz doline naredi za 1.740 višinskih metrov. Od koče je še dobra ura hoje, z Dovških Vratc dobre pol ure, skupaj torej z izhodišča pet ur. Z vrha se nam odprejo razgledi za 360 stopinj: proti Kredarici iz Triglavu, navzdol na Luknjo, tudi do Kanjavca in Prehodavcev, najbližje je Pihavec, na drugi strani pa so Planja, Razor, Križ in Stenar ter za njim Dolkova špica in Škrlatica. Pod nami so Kriški podi s štirimi Kriškimi jezeri. V vrha se vidita Spodnje in Zgornje kriško jezero, ne pa tudi Srednje in neimenovano, ki je zraven tega.
Na začetku zahtevnega dela je ozka steza z jeklenicami, nato pa se je treba povzpeti po steni navzgor, a je ta lepo varovana. Vrh je na fotografiji viden desno zgoraj.
Prebiti se je treba tudi skozi krajšo ožino. Vzpon s pomočjo skop in klinov niti ni tako zahteven.
Izhodišče: Zadnjica (642 metrov )
Višinska razlika: 1.740 metrov
Čas za vzpon: pet ur
Zahtevnost: zahtevna označena pot (samo zadnji del)
Zemljevid pešpoti na Pogačnikov dom in Bovški Gamsovec najdete na maPZS.
Vrh Gamsovca in v ozadju Razor
Za sestop sta dve možnosti. Nekaj lažja, a še vedno zahtevna planinska pot se spušča do sedla Luknja in zatem po mulatjeri v Zadnjico. Na Kriške pode pa se vrnemo po slovenski transverzali, planinski poti številka 1, torej po poti pristopa. Ta sestop ni za tiste s strahom pred višino. Skozi zdaj že poznano ožino se s polnih nahrbtnikom prebijemo z nekaj več previdnosti, po skobah navzdol pa gre kot po stopnicah.
Pogled z Gamsovca na bližnji Pihavec.
Zaradi puščavskega peska pogled na Triglav nedavno ni bil najlepši.
Pri Dovških Vratcih damo oči na peclje, saj se med Gamsovcem, Stenarjem in Križem radi zadržujejo kozorogi. To je ena tistih lokacij pri nas, kjer jih je najlažje videti. So pa kar plašni in jim ne pridemo tako blizu kot pod Špikom Hude police. Če jih ni na Dovških Vratcih, se sprehodite nekaj sto metrov v smeri Stenarja in Križa. Alpski kozorog, capra ibex, je ena od vrst divjih gorskih koz z velikim zakrivljenim rogovjem.
Levo zadaj je Gamsovec, desno pa na Dovških Vratcih lahko vidimo kozoroge.
Kozorogi so res pravi lepotci.
Spodnje Kriško jezero in nad njim Gamsovec
Z Dovških vratc se sicer vrnemo v levo do Pogačnikovega doma. Manj kot pol ure je. Malo pred kočo bomo levo pod seboj opazili Spodnje Kriško jezero. Dom je v lasti Planinskega društva Radovljica. Odprli so ga leta 1951. Poimenovan je po Jožetu Pogačniku, takratnemu podpredsedniku planinske zveze, ki se je smrtno ponesrečil na poti na otvoritev koče. Odprta je od sredine junija do konca septembra. Pod Razorjem lahko prenočimo ali pa si samo privoščimo malico z razgledom na Trento.
Pri koči na tabli piše, da je do doline štiri ure hoje, a boste zagotovo v Trenti v treh ali še prej. Velja pa se ustaviti še pri Spodnjem Kriškem jezeru, ki je največje od Kriških, meri 140 krat 100 metrov. Visoko nad njim se dviga prav osvojeni Gamsovec. Gre za eno najlepših gorskih razglednic v Sloveniji.
V Pogačnikov dom se res splača na malico z razgledom.
