Ponedeljek, 8. 2. 2021, 9.07
3 leta, 9 mesecev
Slovenec, v katerega je bilo na današnji dan uprto več milijonov oči #video
8. februar 1984 ima v spominu nekdanjega smučarskega tekača Iva Čarmana prav posebno mesto.
Bil je namreč zadnji nosilec olimpijske plamenice, s katero je umetnostna drsalka Sanda Dubravčić prižgala olimpijski ogenj in z njim slovesno odprla zimske olimpijske igre v Sarajevu.
Nekdanja umetnostna drsalka Sanda Dubravčić med prižigom olimpijskega ognja.
"Takrat se nisem zavedal veličine te vloge, mi je pa vsako leto bolj jasna," skoraj štiri desetletja pozneje priznava 61-letni Ivo Čarman, ki je novico o tem, da bo prav on tisti, ki bo na olimpijski stadion Koševo prinesel olimpijsko baklo, izvedel od žene Valerije. Ta pa je novico prebrala v časopisu.
Novico sta izvedela iz časopisa
"Spominjam se, da se je takrat Ivo odpravil v Elan po smuči, sama pa sem ga čakala pred tovarno. Ker sem vedela, da bo to precej dolgo trajalo, sem si kupila časopis in prebrala, da bo na odprtju olimpijskih iger v Sarajevu Bojan Križaj zaprisegel v imenu olimpijcev, da bo Sanda Dubravčić prižgala olimpijski ogenj in da ji bo plamenico kot zadnji predal smučarski tekač Ivo Čarman.
Eno olimpijsko plamenico ima Čarman, drugo pa nekdanja umetnostna drsalka in zdravnica Sanda Dubravčić, ki je na odprtju OI v Sarajevu z baklo prižgala olimpijski ogenj. Nihče od njiju ne ve, katera plamenica je originalna, a na nek način sta obe. Eno so uporabili na generalki, drugo pa na uradnem odprtju iger.
Spominjam se še, da sem ga, ko je prisedel v avto, vprašala, zakaj mi tako pomembne novice ni povedal, a mi je odvrnil, da jo je šele zdaj izvedel," nam je med enim od pogovorom s Čarmanom pripovedovala njegova dolgoletna življenjska sopotnica.
"Takrat je bilo vse precej drugače, kot je danes," pripomni Čarman. "Takrat ni bilo časa za "parlamentiranje" in izbiranje na Facebooku, takrat so se vse odločitve sprejemale v Beogradu. Konkretno to, o nosilcih bakle, je sprejel Olimpijski komite Jugoslavije, mi smo bili zgolj deležni informacij," se dogodkov izpred več kot 30 let spominja Škofjeločan.
Sklepa, da ga je čast nosilca bakle doletela zaradi uspehov v smučarskem teku, saj je bil v obdobju pred edinimi olimpijskimi igrami na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je živelo več kot 20 milijonov prebivalcev, najboljši smučarski tekač.
Kaj, če bi ogenj ugasnil?
"Takrat se sploh nisem zavedal, kaj me je doletelo. Zdelo se mi je, da bo šlo za bolj kot ne rutinsko nalogo, kot bi na primer startal na svetovnem prvenstvu, pa seveda ni tako. Ko sem se z leti začel zavedati, da je bilo na odprtju iger na stadionu 80 tisoč ljudi, dogajanje pa jih je spremljalo še več milijonov pred TV-zasloni, me je stisnilo. Še dobro, da takrat nisem razmišljal o tem.
Edina stvar, ki me je skrbela, je bila ta, da bi mi med tekom ugasnil ogenj. Rezervnega načrta namreč nisem imel, niti vžigalic, s katerimi bi reševal zaplet," se spominja olimpijec, ki je na stadion Koševo pritekel s tekaškimi smučmi.
Odprtje olimpijskih iger v Sarajevo (Čarmana z baklo boste našli na 1:40 minuti)
Organizatorji so najprej želeli, da priteče brez palic, a se je uprl in si izboril vsaj eno. Drugo roko mu je namreč zasedala bakla. Olimpijsko plamenico je na stadionu predal umetnostni drsalki Sandi Dubravčić, takrat veliki zvezdi jugoslovanskega zimskega športa, ta pa je potem prižgala olimpijski ogenj, ki je gorel ves čas trajanja iger.
Še danes, več kot tri desetletja po igrah v Sarajevu, je spomin nanje živ in topel. "Zame je bila ta priložnost neizmerna čast, tremo in strah, ki sem ju čutil ob tem, pa je nemogoče opisati. Če je Bojan "zatrokiral" (zataknilo se mu je med prisego v imenu športnikov, op. p.), potem res ne bi bilo čudno, če bi še jaz," se je nasmehnil ob misli na morebitni zaplet, ki pa se k sreči ni zgodil. Vse je namreč potekalo gladko.
"Bilo je prijetno, a hkrati velika obveznost," priznava Čarman, ki mu je trener po tej protokolarni obveznosti namignil, da je bilo filmskih epizod dovolj in da je zdaj napočil čas, da se posveti tekmovanju.
Zvezdnika Križaj in Franko
Največji zvezdnik olimpijskega Sarajeva in glavni favorit za olimpijsko medaljo v jugoslovanski reprezentanci je bil slovenski alpski smučar Bojan Križaj. "Bojan Križaj je bil največji zvezdnik pred igrami, po igrah pa brez dvoma Jure Franko," pravi Čarman.
Oba sta imela posebni vlogi tudi na odprtju iger. Križaju je pripadla čast prisege v imenu športnikov, Franku, ki je pozneje osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za Jugoslavijo (drugo mesto v veleslalomu), pa vloga zastavonoše.
Največji favorit za olimpijsko medaljo na olimpijskih igrah v Sarajevu je bil Bojan Križaj. Na odprtju iger na današnji dan mu je pripadla čast prisege v imenu športnikov.
Pomembno je zmagati, ne samo sodelovati
Čarman je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah, štiri leta pred Sarajevom kot 20-letni mladenič še v Lake Placidu (takrat so bili v 12-članski ekipi tudi trije Škofjeločani – poleg Čarmana že pokojna smučarja Boris Strel in Jože Kuralt). Na igre je vedno odpotoval z mislijo na čim boljši rezultat.
"Na igre nikoli nisem odpotoval z mislijo, da je pomembno sodelovati, ne zmagati. Ni res, trdo smo garali za olimpijski nastop in moje ambicije so bile tam vedno visoke. Nikoli nisem šel na igre zato, da bi občudoval naravo, se nasmihal na vsakem koraku, ampak zgolj zaradi dobre uvrstitve. Mislim, da razen "eksotov" ni nikogar, ki bi na igre odpotoval zgolj z mislijo na sodelovanje," je poudaril.
Slovenski smučar Jure Franko je v veleslalomu osvojil drugo mesto in s tem tudi prvo medaljo z zimskih olimpijskih iger za nekdanjo Jugoslavijo.
Bakla je na ogled v Tehniškem muzeju Bistra
Opremo in oblačila, ki jih je nosil na odprtju olimpijskih iger v Sarajevu, je predal v hrambo olimpijskemu muzeju v Sarajevu, ki ga obišče ob vsaki obletnici iger, olimpijsko baklo pa je posodil Tehniškemu muzeju Bistra, kjer bo na ogled do konca leta 2021.
"S Sando sva dobila vsak svojo. Ena je rezervna, ena pa originalna, kdo ima katero, naj ostane skrivnost," je namignil Čarman, ki se je po športni upokojitvi leta 1989 posvetil športni konfekciji, zelo pogosto pa se udejstvuje tudi dobrodelno. Tako na primer že skoraj dve desetletji kot Miklavž razveseljuje bolne otroke na pediatrični kliniki, kot opremljevalec pa pomaga tudi športnikom, ki se udeležujejo specialne olimpijade.
Lansko poletje smo ga gostili v rubriki Druga kariera:
2