Torek, 12. 2. 2019, 11.20
5 let, 10 mesecev
Tim Mastnak, svetovni podprvak v deskanju
S srebrno snežinko okrog vratu lažje do zaposlitve v javni upravi? #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Tim Mastnak, svetovni podprvak v deskanju upa, da mu bo srebrna medalja s svetovnega prvenstva pomagala na poti do zaposlitve v javni upravi.
Snežinke za dosežke na svetovnih prvenstvih te dni dežujejo tudi med slovenskimi športniki. V nedeljo so jo nadeli svetovni smukaški prvakinji Ilki Štuhec, včeraj še svetovnemu podprvaku v alpski kombinaciji Štefanu Hadalinu. Svojo srebrno snežinko za drugo mesto v paralelnem deskarskem veleslalomu je le nekaj ur pred Hadalinovo predstavo kariere na sedežu krovne smučarske organizacije na ogled postavil deskar Tim Mastnak. Želi si, da bi mu odprla kakšna nova vrata, tudi do zaposlitve v javni upravi, ki bi mu, študentu magistrskega študija, sicer pa polnokrvnemu športniku, omogočala osnovno finančno varnost.
Osemindvajsetletni Tim Mastnak je v letošnji sezoni najboljši predstavnik slovenskega deskanja. Svetovni mladinski prvak iz leta 2011 je v visokem ritmu že začel sezono - kronal jo je z zmago na uvodni veleslalomski tekmi v italijanski Carezzi - in po nekaj manj vidnih predstavah zablestel še na svetovnem prvenstvu v Park Cityju, kjer je ob glasni podpori slovenskih navijačev prideskal do srebrnega odličja.
Včeraj ga je na ogled postavil tudi slovenskim fotografom, že danes pa (najbrž brez njega) potuje na naslednje prizorišče v olimpijski Pjongčang v Južni Koreji.
Z reprezentančnima kolegoma Glorio Kotnik in Žanom Koširjem.
Mislite, da srebrna medalja s svetovnega prvenstva lahko kaj bistveno spremeni v vaši karieri? Ali poleg očitnega osebnega zadovoljstva lahko prinese dodatno vrednost tudi v materialnem smislu?
Morala bi. Načeloma je srebrna kolajna na takem tekmovanju velik uspeh in upam, da mi bo pomagala do zaposlitve v javni upravi. Trenutno sem na sedmem mestu prednostne liste. Zaposlitev bi mi zelo veliko pomenila. Diplomiral sem že, zdaj sem vpisan na magistrski študij, tako da sem pravzaprav še vedno študent brez rednega dohodka.
Preberite še:
K sreči me podpira kar nekaj sponzorjev, ki verjamejo v mojo zgodbo. Vesel sem, da jim lahko s tem uspehom vsaj malo vrnem. Vsaj glede medijske prepoznavnosti.
Ste se na svoji športni poti kdaj znašli v krizi, ko je bilo treba prevetriti prijateljske kroge, sponzorski pa se v takih primerih običajno prevetrijo kar sami od sebe?
Najtežje mi je bilo po naslovu svetovnega mladinskega prvaka leta 2011, ko sem bil prepričan, da se bo moja pot samo še vzpenjala, pa ni bilo ravno tako. Po letu ali dveh sem ugotovil, da zadeva le ni tako enostavna in takrat sem se hitro sprijaznil z realnostjo. Kar zadeva sponzorje, pa so me vedno podpirali.
"Lepo se ujema z obleko," je Mastnak polaskal direktorju Smučarske zveze Slovenije Franciju Petku.
Kako gledate na položaj deskanja znotraj zimskih športov, ki so na splošno med Slovenci zelo priljubljeni? Na najvišji stopnički vrednostnega razreda sta alpsko smučanje in smučarski skoki, potem pa …
Da, potem pa dolgo nič. Smo skoraj na dnu lestvice, a se borimo, glavo še držimo nad gladino vode. Ne vem, kako bi to lahko izboljšali, saj uspehi vendarle so. Morda je "krivo" to, da deskanje nima tako dolge tradicije, kot jo ima alpsko smučanje. Upam da se bo to izboljšalo.
Tudi vi ste k deskanju presedlali z alpskega smučanja. Posvetili ste mu več kot deset let, bili ste član slovenske mladinske reprezentance. Zakaj ste se odločili za prestop med deskarje?
Da, tekmoval sem skupaj s Klemnom Kosijem, Boštjanom Klinetom, Tilnom Debelakom in Martinom Čatrom, to so moji smučarski vrstniki. Sam sem tako kot v deskanju tudi pri alpskem smučanju bolj stavil na veleslalom, medtem ko sem bil za hitre discipline prelahek. Rad se spomnim tistega obdobja, še vedno smo kolegi in smo pogosto v stiku.
Nekaj let sem bil dvoživka, kar pomeni, da sem smučal in deskal, enako je to veljalo za mojo sestro (Patricio Mastnak, op. p.), potem pa sem, mislim, da leta 2007, prestopil med deskarje. Razlog za to odločitev so bile predvsem razmere v celjskem smučarskem klubu. Takrat bi na primer za trenerja vsak od nas moral odšteti deset tisoč evrov, to pa enostavno ni bilo izvedljivo, še posebej, če vemo, da je zraven še cel kup stroškov. Tisto sezono smo se doma odločili, da eno sezono poskusim v deskanju - deskarji so na Rogli že takrat imeli zelo dobre pogoje – in izkazalo se je, da sem bil že po nekaj treningih dokaj konkurenčen. To me je gnalo naprej.
Slavje po dosežku kariere. Oče Robert, ki je Mastnakov trener, serviser, prvi mož logistike in še kaj, stoji na levi strani fotografije.
Sta se z očetom že takoj odločila za samostojno pot?
Da, s samostojno zgodbo sva poskušala že v smučanju, a je še težje kot v deskanju.
Od kod očetu znanje za treniranje deskanja?
Oče je učitelj deskanja, mislim, da je bil v Sloveniji med prvimi, ki so opravili deskarske tečaje. Lahko bi rekel, da je pionir deskanja v Sloveniji. Samouk, obvlada stvari.
Mastnak o ZDA (kjer je postal svetovni podprvak v deskanju) in ameriškem načinu življenja:
Kje vidite največjo prednost samostojne ekipe?
Največja prednost je v tem, da sva zelo fleksibilna. Če vidiva, da je na Molltalu slabo vreme, se zapeljeva proti Hintertuxu. Ne ukvarjava se z logistiko, vse imava v avtodomu in mislim, da je to najina prednost. Če me Nemci prosijo, naj se jim pridružim na treningu, se jim, seveda, zakaj ne … Ne potrebujem nobenih rezervacij, ničesar. Ko so tekme v Evropi, vedno spiva v avtodomu. To je najin hotel, pa še domačo hrano imava, ki jo mama za popotnico skuha že prej.
Je še kdo, ki vama pomaga?
Ne, oče je glavni. Oče je kuhar, serviser, trener, on je človek s 101 funkcijo. Vedno si pomagava. Tudi jaz počnem marsikaj, kar na primer nekomu iz avstrijske reprezentance ni treba.
Deskarsko se je kalil na Rogli, kjer trenira še danes.
Neformalen dom slovenskih deskarjev je smučišče na Rogli. Kako pomembna je bila v vašem deskarskem razvoju?
Seveda, zelo je pomembna. Zelo nam gredo na roko, imamo zelo dobre pogoje za trening. Zaradi kratkih vlečnic si tam zelo učinkovit. Na primer, v ZDA bi za tak trening, kot ga na Rogli opravim v dveh urah, porabil pet ur.
Lahko trenirate zastonj?
Da, Rogla je tudi moj sponzor. Sicer pa zdaj niti nimamo časa za trening, saj smo neprestano na poti. Kar smo natrenirali, smo natrenirali. Kar narediš od septembra do decembra, je baza, potem pa se to trudiš vzdrževati.
Obe paralelni deskarski preizkušnji na svetovnem prvenstvu sta potekali v zelo težkih pogojih, ob močnem sneženju, vetru … Sploh trenirate v takih razmerah?
Večinoma z očetom sicer izbirava lepo vreme za trening, a vmes izpeljeva tudi trening v slabem vremenu. Trenirava tudi, če "padajo sekire".
Si še kdaj nadenete alpske smuči?
Da, ravno dan pred svetovnim prvenstvom sva si s sestro privoščila krajšo smuko.
Deskarji vozite na paralelnih tekmah, kjer zaradi narave terena pogoji ne morejo biti povsem enakovredni. Tekmovalci, ki so v kvalifikacijah uvrščeni do osmega mesta, v izločilnih bojih izbirajo progo. Kako to psihološko vpliva na vas? Ko veste, da si bo vaš nasprotnik, če je bil v kvalifikacijah bolje uvrščen, izbral progo, ki je v kvalifikacijah prinašala boljše čase. Z laičnega vidika so pogoji včasih videti dokaj neenakovredni.
Ne, me ne moti, ravno zato je toliko bolj pomembno, da si dober v kvalifikacijah. Če potegneš krajšo in si uvrščen na mesta od devetega naprej, se ti enostavno ni treba obremenjevati z izbiranjem proge. Tisto, ki mi bo tekmec določil, bom poskušal izkoristiti. To daje dodaten čar našemu športu, sicer pa tako velike razlike med progama niti ni. Če se navežem na progo na svetovnem prvenstvu – na rdeči progi je bilo več lukenj, težava pa je bila v slabi vidljivosti, zaradi katerih se lukenj ni videlo (Mastnak je v velikem finalu mora voziti na rdeči progi in je odstopil že pri tretjih vratih, op. p.).
Kaj je novega na področju fotocelic v cilju, o katerih se je toliko govorilo zaradi Žana Koširja in njegovega nastopa v olimpijskem četrtfinalu, ko smo bili vsi prepričani, da je prvi pripeljal v cilj, fotocelice pa so "govorile" drugače.
Tudi mi smo se največ naučili iz tega primera. Na naslednji tekmi smo vsi preverjali, kje so, kam moramo iztegniti roko … Žan je drago plačal to šolo. Sicer pa je zadeva pravzaprav poštena, pri nas je važen čas, ne pa fotofiniš.
Kako obvladujete nervozo na štartu, kako se spopadate s pritiskom?
Mislim, da mi gre to že od nekdaj dokaj dobro. Odmislim vse drugo, tudi razmere na progi in se osredotočim na vožnje.
Intervju prekinejo navdušeni ljubitelji športa, ki mu čestitajo za uspeh na svetovnem prvenstvu ….
Koliko je zdaj ustavljanja, čestitanja mimoidočih, izrekanja spodbudnih besed?
Kar precej, najlepše pa je, ko pristopijo otroci in te prosijo za skupno fotografijo. Res lepo. Veliko je k prepoznavnosti prispevala tudi reklama, ki smo jo na smučarski zvezi posneli z Jurijem Zrnecem in so ljudje začeli vse skupaj povezovati.
Prejšnjo nedeljo se je deskanje lepo povezalo tudi z rokometom. Na tekmi lige prvakov med Celjem Pivovarno Laško in Szegedom iz Madžarske so vam podarili celjski rokometni dres s številko 2. Ste vedeli, da vam pripravljajo presenečenje ali ste se po naključju znašli na tekmi?
Povabili so me na tekmo, češ, da imajo neko presenečenje zame. Z veseljem sem se odzval, rokomet v Celju res ogromno pomeni. Dvorana Zlatorog je bila nabito polna in ko te napovedovalec napove in ti navijači namenijo aplavz, je ta res bučen. V našem športu ga na tekmah v taki meri nismo pogosto deležni. Lepo je bilo.
Pogled v prihodnost. Naslednje zimske olimpijske igre bodo na sporedu leta 2022 v Pekingu. Bodo za vas prepozno na programu ali ravno prav? V deskanju je starostna meja dokaj visoka, sploh če jo primerjamo z nekaterimi drugimi športi.
Mislim, da ravno prav. Takrat bom v najboljših letih (Mastnak bo leta 2022 star 32 let, op. p.). Imam še nekaj časa, da poskušam biti bolj konstanten. Na Kitajsko, prav konkretno v Secret Garden, kjer bodo deskarske olimpijske discipline, potujemo že čez 14 dni.
Avstrijec Benjamin Karl, vzor po športni in osebnostni plati.
Kdo v deskarski karavani vam zaradi osebnostne in rezultatske komponente predstavlja največji vzor?
Zagotovo Benjamin Karl. Mislim, da v našem športu trenutno pomeni največ. Še ko sem smučal in deskanje spremljal bolj od daleč, mi je bil idol, zdaj pa sem vesel, da se kosam z njim in ga tudi premagujem.
Kakšno je zaledje v slovenskem deskanju? Je tako, da bodo mlajši rodovi lahko nadaljevali vaš ritem?
Kar visoko smo postavili letvico (smeh, op. p.). Dejstvo pa je, da ni veliko mladih, upam, da jim uspe preboj in da ne bodo obupali. Težava je, ker je bazen kandidatov tako majhen.
Kje vidite svojo prihodnost? Kot rečeno, ste diplomirali na fakulteti za menedžment.
Svojo izobrazbo bi rad nekako povezal s športom, navsezadnje je to nekaj, kar počnem že vse življenje. Rad bi združil deskanje in posel, a za zdaj še ne vidim poti za to. Mislim, da bo za take odločitve še dovolj časa.
