Planica
Četrtek, 27. 6. 2024, 16.00
4 mesece, 3 tedne
Planiški olimpijski duh 1984
Poklon planiškim delavcem, brez njih ne bi bilo Sarajeva 1984
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Muzej športa je v Nordijskem centru Planica odprl razstavo Planiški olimpijski duh 1984, na kateri je prikazano, kako pomembni so bili za izvedbo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu pred 40 leti prav planiški delavci.
Kot je pojasnil Tadej Curk, ki je poleg Aleša Šafariča avtor razstave, je Muzej športa že v začetku leta v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani pripravil razstavo Srebrne igre 1984, s kateri je obeležil 40. obletnico največjega športnega dogodka, ki je bil organiziran na tleh nekdanje Jugoslavije.
Pri organizaciji ter izvedbi olimpijskih iger, ki so se odvijale med osmim in 19. februarjem v Sarajevu, so aktivno sodelovali tudi Slovenci. Številni slovenski športni delavci so prevzeli ključna mesta pri pripravi tekmovališč in skrbi zanje. Kot je izpostavil Curk, so pri pripravi razstave ugotovili, da brez Slovencev iger v Sarajevu ne bi bilo. Tako so vlogo Slovencev v celotnem olimpijskem dogajanju prikazali že na razstava v Ljubljani, na kateri pa niso mogli predstaviti vseh predmetov in fotografij, ki bi si jih želeli. Zato so sedaj pripravili še razstavo, na kateri želijo posebej predstaviti planiški doprinos igram.
Del razstave, ki je na ogled v stavbi nordijskega centra, prikazuje predmete, vtise, spomine in pripetljaje, ki so jih doživljali delavci iz Planice, športniki v nordijskih panogah ter fotoreporterji.
Na zunanjem delu razstave na ploščadi pa so na ogled izbrane fotografije Nina Mihaleka, ki je bil v Sarajevu vodja Sonyjeve odprave za testiranje nove kamere, poleg tega pa je imel tudi eno najvišjih akreditacij za medije. Mihalek je v svoj objektiv ujel dogajanje in vzdušje olimpijskega Sarajeva. Razstavo, ki bo v Planici na ogled do konca leta, bo Muzej športa nadgrajeval tudi s športnimi zgodbami, intervjuji in interpretacijami predmetov, ki jih bo objavljal na svoji spletni strani v okviru rubrike Planiški olimpijski duh 84.
Kot je poudaril Curk, so bile igre v Sarajevu v veliki meri slovenske igre. Brez Slovencev in planiških delavcev ne bi bilo niti skakalnega centra na Igmanu, ki sta ga zasnovala brata Gorišek. Navdušila sta se nad oblikami minaretov v bosanski prestolnici in tako dala skakalnicam posebno vizualno podobo. Planiški delavci pa so prevzeli vse naloge priprave skakalnic. "Nekoliko manj odvisni od Slovencev so bili v Sarajevu v drugih nordijskih panogah, pa vendar brez Slovencev ne bi bilo tako vrhunsko pripravljenih tekaških prog, kakor so o prizoriščih potem pisali zahodni mediji," je izpostavil Curk.
Pozimi smo na Siol Sportal pripravili posebno serijo člankov Spomini na Sarajevo 84.
Pri pripravi razstave je sodelovalo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Kot je poudaril generalni direktor direktorata za šport Dejan Plastovski, moramo ceniti stvari, ki so se zgodile v preteklosti. Včasih namreč pozabljamo, da so ljudje pred nami naredili velike korake za to, da je danes v Planici takšen sodoben nordijski center. "Ta objekt presega šport, predstavlja del naše identitete," je izpostavil.
Vodja Nordijskega centra Planica Jelko Gros je dodal, da je del poslanstva omenjenega centra tudi ohranjanje kulturne dediščine. Tako so v centru že dlje časa na ogled razstave o razvoju smučarskih skokov in poletov v obdobjih Stanka Bloudka ter bratov Gorišek, pa tudi o bistvenih prelomnicah na področju smučarskih tekov.
Kot je poudaril Gros, ima Planica v zgodovini slovenskega smučarskega športa najdaljšo tradicijo, saj se je prva tekma na tem mestu odvila pred 101 letom, najprej v tekih, šele potem so v dolino prišli tudi skoki. Vse to zbrano znanje planiških delavcev je botrovala tudi uspešni izvedbi iger v Sarajevu.
