Planiška pravljica, ki ji je manjkala le pika na i

Za slovenske skakalce je znano, da so odlični letalci. Dobre obete pred prvimi poleti na prenovljeni Letalnici bratov Gorišek smo iskali v Petru Prevcu, ki je letos v Vikersundu kot prvi človek v zgodovini poletel 250 metrov, v dobri formi je bil pred prihodom Jurij Tepeš, na prenovljeni planiški lepotici pa smo čakali, da bo zadihal tudi Robert Kranjec.

Vse to je bila osnova za začetek čarobnega konca tedna v Planici. Dve dvojni zmagi Prevca in Tepeša v petek in nedeljo ter poslušanje Zdravljice še na sobotni moštveni preizkušnji, kjer se je zgornji trojici prislužil odlični Anže Semenič, so bili vrhunci tega konca tedna. Slovenija je bila v dolini pod Poncami skakalna velesila. Klanjali so se nam Avstrijci, Nemci in Norvežani.

Slovenski skakalci so dobesedno briljirali in prebivalcem na sončni strani Alp pričarali razlog za veselje.

Kar 69 tisoč navijačev videlo veselje in dramo

So pa bili deležni tudi dramatičnosti, in to v povsem sklepnem dejanju sezone. Zadnji dan so si slovenski ljubitelji skokov – v štirih dneh se jih je v Planici zbralo kar 69 tisoč – grizli nohte. V glavah so premlevali scenarije, kako bo Prevc izničil zaostanek za Severinom Freundom in se po Primožu Peterki kot drugi Slovenec veselil velikega kristalnega globusa.

Vsega 2,8 točke mu je zmanjkalo, da bi postal zmagovalec nedeljske tekme in prehitel Freunda v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z neverjetnim poletom, dolgim 244 metrov, ga je preskočil Tepeš, ki je bil po prvi seriji "šele" četrti. Prevc in Freund sta imela na koncu sezone enako število točk (1729), a je zaradi večjega števila zmag osrednja lovorika pripadla Nemcu.

Ob tem so mnogi začeli negodovati, kako je lahko "brat bratu" ponagajal, da Tepeš ni bil Prevcu nič kaj "freundovski". Skoki so vendarle šport, v katerem je preračunavanje težko, zlasti ker gre za nevarno disciplino. Raznorazne čarovnije v zraku se lahko hitro končajo s padcem, ki jih je bilo v tej sezoni ogromno – in to takšnih, ki so nam vzeli dih.

Tepeš si nima kaj očitati

Še v petek so Tepeša vsi kovali med zvezde, kako je Freundu odščipnil deset točk, ker je bil pred njim in tako pomagal Prevcu v boju za lovoriko, dva dni pozneje pa se je plošča pri nekaterih hitro obrnila. Jasno je, da imamo vsi cmok v grlu in je prisoten grenak priokus, ker Petru ni uspelo, a kot je sam povedal, ta tekma ni bila odločujoča. V zimi jih je bilo kar 31. Prav nihče se ni pritoževal v Kulmu, kjer je Tepeš za eno mesto preskočil Prevca, pa ko je Jernej Damjan v Engelbergu s tretjim mestom Prevca potisnil na peto, niti ko ga je Matjaž Pungertar prehitel v Nižjem Tagilu ... Vedno je bilo in bo v športu veliko če-jev, ki pa ne prinesejo nič. Tudi leta 1998 je moral Kazujoši Funaki v Planici veliki kristalni globus prepustiti Primožu Peterki, potem ko sta ga v finalu prehitela prav rojaka Noriaki Kasai in Hiroja Saito.

Spodbudno je, da je Peter že včeraj dobil velik motiv za prihodnjo sezono, v kateri bo spet napadel veliki kristalni globus.