Na Pokljuki ta konec tedna padel rekord, biatlonska elita se vrača decembra

Tako dobrega navijaškega vzdušja, kot ga je v treh tekmovalnih dveh biatlonskega svetovnega pokala pričarala 18.000-glava množica, na Pokljuki še ni bilo.

K rekordnemu obisku sta prispevala tudi čudovito vreme in pravljična zimska kulisa z dva metra debelo snežno odejo, še bolj pa najbrž poolimpijsko navdušenje nad dogodki iz Sočija, kjer je Teja Gregorin Sloveniji priborila prvo biatlonsko kolajno. Rudno polje je bilo tako prizorišče pravega biatlonskega praznika, predvsem tekme ob koncu tedna so bile napete in nadvse zanimive, za najvišjo oceno je zmanjkal kakšen odmevnejši dosežek slovenskih reprezentantk in reprezentantov, pa čeprav šesto mesto Jakova Faka na zasledovalni tekmi ni kar tako.

"Bližamo se številki 20 tisoč, ki bi jo radi presegli v prihodnjih letih"

"Govorimo nekako o številki sedem tisoč v soboto in nedeljo, pa v četrtek štiri tisoč," nam je s številkami o obisku postregel direktor organizacijskega odbora Pokljuka Tomaž Šušteršič: "Bližamo se tisti številki 20 tisoč, se pravi meji, ki bi jo radi presegli v prihodnjih letih. Slabih 15 tisoč gledalcev nam je v preteklih letih že uspelo zbrati, a v štirih tekmovalnih dneh. Nedvomno torej lahko govorimo o rekordnem obisku, kar zadeva svetovne pokale na Pokljuki."

Iz Mednarodne biatlonske zveze (IBU) je v preteklih letih prišel kakšen očitek na račun slabega obiska, a konec tedna je potrdil, da zanimanje za biatlon v Sloveniji raste. Vseeno se organizatorji pokljuških tekem v privabljanju množic ne mislijo bojevati z Ruhpoldingom, Oberhofom in Atholzem, kjer navijače preštevajo v več deset tisočih. "Pokljuka je omejena, rad bi poudaril, da ne mislimo, da bi se morala številka neprestano dvigovati. Pomembno pa je, da ohranimo vsaj približno takšno število gledalcev, kot jih že imamo. Ti namreč zagotavljajo dobro vzdušje. Morebitnih štiri tisoč dodatnih bi pomenilo zgolj to, da bi se še bolj ukvarjali z logistiko, kakšne velike dodane vrednosti pa ne bi pridobili," pojasnjuje Šušteršič.

Kandidatura za SP? Da, a šele leta 2020

Pokljuka ostaja v koledarju svetovnega pokala, ta se na Rudno polje vrača že letos decembra, pa nato še v letih 2015, 2016 in 2017, ambiciozni in z vsesplošnimi pohvalami opogumljeni organizatorji pa razmišljajo tudi o organizaciji svetovnega biatlonskega prvenstva. "O tem je bilo že kar nekaj pogovorov in tudi sondiranje med predstavniki Mednarodne biatlonske zveze, tu mislim predvsem na njihovega predsednika, je pokazalo, da bi to kandidaturo z veseljem podprli," pravi Šušteršič: "Prvi mogoč termin bi bil za prvenstvo 2020. Za nordijsko prvenstvo 2019 je kandidaturo že vložila Planica in glede na to, da delujemo pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, ki bo morala našo kandidaturo podpreti, nikakor ne bi bilo korektno, da imamo dve kandidaturi za isto leto."

Termini za prihodnja tri prvenstva so namreč že oddani, prihodnje leto bo to v Kontiolahtiju na Finskem, leta 2016 v Oslu na Norveškem in leta 2017 v avstrijskem Hochfilznu. Leto 2018 je olimpijsko leto in svetovnega prvenstva takrat ne bo. Časa za odločitev o kandidaturi imajo slovenski organizatorji do septembrskega kongresa IBU. "Končna odločitev o tem, ali gremo v kandidaturo ali ne, se bo rodila v prvih mesecih prihodnje sezone, se pravi maja ali junija, da nam ostane še nekaj manevrskega prostora za samo vložitev te kandidature in potem za prepričevanje in lobiranje pri tistih, ki bodo o tej kandidaturi tudi odločali," nam je še pojasnil Šušteršič.

Pa bodo biatlonske tekme na Pokljuki sploh še izvedljive?

Vse visokoleteče načrte pa lahko pokljuškim organizatorjem prekriža odstranitev vodnega zbiralnika oziroma zajetja, pri katerem se je zapletlo s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja. Za zdaj še bijejo pravno bitko, če jo izgubijo, bodo morali vodno zajetje, ki jim omogoča umetno zasneževanje prog, zmanjšati oziroma zasuti. To pa bi bil hud udarec, priznava Šušteršič: "Postopki ta trenutek še vedno tečejo, tudi ob podpori dodatnih pravnih strokovnjakov. Prvi cilj Smučarske zveze Slovenije je ohranitev tega zbiralnika v obstoječih gabaritih, res da smo imeli letos ugodne snežne razmere, celo preveč ugodne, a bo nedvomno že december lahko pokazal povsem drugačno sliko in brez tega zbiralnika nimamo niti polovične garancije za izvedbo tekem. Že ta zbiralnik nima takšne kapacitete, da bi samo z njegovo pomočjo lahko zasnežili vse proge, ampak nam nudi vsaj nekakšno polgarancijo za to, da lahko pozimi naredimo štartno osnovo snega, ki nam zagotavlja relativno miren spanec."