Sreda, 24. 2. 2021, 17.00
3 leta, 10 mesecev
jože šlibar in njegovi spomini
Dan, ko je Slovenec v Oberstdorfu postavil svetovni rekord #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
1
Danes mineva 60 let od izjemnega dne nekdanjega odličnega skakalca Jožeta Šlibarja.
Na današnji dan pred 60 leti je Jože Šlibar, takrat 27-letni navdušeni smučarski skakalec, v Oberstdorfu postavil svetovni rekord v smučarski skokih. "Najljubši spomin na tisti dan? Ko je napovedovalec na prvenstvu moj rekord razglasil v slovenščini," se najpomembnejšega dne v svoji športni karieri spominja 87-letnik iz Kovorja pri Tržiču, ki še vedno zelo podrobno spremlja dogajanje v svetu smučarskih skokov.
Jožeta Šlibarja smo obiskali prav na dan obletnice. Tako kot vedno, še pri častitljivih 87 letih poka od energije. "Res je, od nekdaj sem bil poln energije. Lahko bi gore premikal. Ne dam se kar tako," se je nasmehnil, ob omembi novega koronavirusa pa zgolj zamahnil z roko, češ da se vseh možnih bacilov že vse življenje uspešno brani z albanskim konjakom.
Spomini so še vedno živi
Spomini na 24. februar 1961, ko je v Oberstdorfu, kjer se je včeraj začelo 53. nordijsko svetovno prvenstvo, kot prvi slovenski smučarski skakalec poletel do svetovnega rekorda (141 m), so kljub časovni oddaljenosti še vedno zelo živi, pravi.
Navsezadnje ima tudi kopico fotomateriala, ob katerem lahko vedno znova obuja spomine.
"Od tega dne sta mi v spominu najbolj ostali dve zadevi. Prva, da sem s 141 metri postavil svetovni rekord, ki ga je uradni napovedovalec najprej razglasil v slovenščini in šele nato v nemščini, in druga, da mi je edini Slovenec, ki je bil takrat še v Oberstdorfu, to je bil moj prijatelj Vlado Silvester, takoj pritekel v objem in mi čestital."
Zakaj je uradni napovedovalec Šlibarjev rekord razglasil v slovenščini?
Uradni napovedovalec in komentator, sloviti nemški športni novinar Bruno Moravetz, je Šlibarjev rekord najprej napovedal v slovenščini. Kot se spominja Šlibar, je Moravetz na predvečer tekme obiskal slovenske novinarje in se pozanimal, kako se v slovenščini izgovori 140, 141 in 142 metrov.
"Bil je slovaškega rodu in slovenski jezik mu je bil domač. No, šele ko je napoved ponovil v nemščini, je med publiko završalo. Ljudje so bili navdušeni! Sledili so intervjuji, izjave, podpisovanje avtogramov …"
"Bilo je, kot bi na morju ležal na blazini, vendar s to razliko, da sem zdaj ležal na zračni blazini."
Kot bi na morju ležal na blazini
Rekordni polet v Oberstdorfu je bil eden redkih, pri katerem se je prav vse poklopilo," pravi Šlibar. "Bilo je, kot bi na morju ležal na blazini, vendar s to razliko, da sem zdaj ležal na zračni blazini," se je fantastičnega dosežka v enem od intervjujev za Sportal spominjal kleni Gorenec, ki se je v zadnjih letih ustalil v Ljubljani.
Spomini na neke druge čase.
Za skoke ga je navdušil legendarni Janez Polda
Za prestop v smučarsko-skakalne višave ga je navdušil Janez Polda, vsem dobro znani smučarski skakalec, ki je na pobudo Šlibarjevega profesorja telesne vzgoje Mihe Potočnika leta 1948 obiskal nižjo gimnazijo v Tržiču.
"Takrat sem si rekel, tudi jaz bom skakalec," se spominja Šlibar.
Naglavni spominek iz Oberstdorfa.
Priredil svoj EMŠO
Skokom se je resneje zapisal šele pri 20 letih, ko se je pridružil ljubljanskemu klubu Enotnost. Da so ga sprejeli medse, je malce priredil svoj EMŠO in se za nekaj let pomladil.
Čeprav je bila njegova tekmovalna kariera kratkega daha, se je s svetovnim rekordom v smučarskih poletih, s katerim je leta 1961 v Oberstdorfu za dva metra izboljšal deset let star rekord finskega skakalca Tauna Luira, doseženega na isti skakalnici, zapisal v anale športne zgodovine.
Legendarna ura.
Za nagrado dobil spačka in povabilo k Titu
Kljub temu, da v tistih časih športniki še niso prejemali denarnih nagrad, se je Šlibar na račun rekordnega dosežka, ki je zdržal naslednja tri leta, "okrepil" z novim spačkom (z registrsko številko 141) in novimi alpskimi smučmi – te mu je opremljevalec podaril zato, ker je nekaj metrov po doskoku padel in so mu nekateri očitali pomanjkanje znanja smučanja – ter povabilom v Beograd, kjer mi je Tito podaril zlato uro z njegovim avtogramom na steklu.
"Zanimivo je, da si je Tito večkrat ogledal tekme v Planici. Spomnim se, da nas je enkrat povabil v restavracijo na Jesenicah in nam plačal ribo. Takrat sem plesal z Jovanko Broz. Bila je tako lepo okrogla, da sem jo komaj objel čez pas (smeh)," se je v spomnil v enem od intervjujev za Sportal.
Številna poznanstva
A še bolj kot materialne koristi, ki jih je Šlibarju prinesel rekord, so dragocena poznanstva, ki jih je pri tem sklenil in so se izkazala za priročne tudi v prihodnjih letih, ko je kot Šlibar kot diplomiran gozdar služil kruh v gozdovih Srednjeafriške republike ali snoval knjige o zgodovini planiških poletov.
15. marca so mu v Ljubljani pripravili veličasten sprejem.
Pravi, da ga ta rekord, ki ga je držal tri leta, že vse življenje spremlja pozitivno, no, razen enega dogodka. "Mati je na avtobusu slišala, kako sta dva potnika razpravljala, češ ali je ravno ta "Snar" (domači vzdevek, op.a.) iz Kovorja moral skočiti tako daleč, ali ni mogel kdo drug. Zavist pač."
Družinska fotografija.
Še več fotospominov Jožeta Šlibarja (foto: Ana Kovač):
1