Torek, 4. 12. 2018, 14.28
5 let, 4 mesece
Križajeve lovorike od zdaj naprej v Tržiškem muzeju
Bojan Križaj se je odločil, da je po 30 letih čas, da je njegova dediščina na ogled javnosti #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,54
11
Bojan Križaj je 30 let po koncu svoje smučarske kariere vsa odličja in opremo v trajno last izročil Tržiškemu muzeju.
Bojan Križaj, eden najuspešnejših slovenskih alpskih smučarjev vseh časov, se je 30 let po koncu svoje smučarske kariere odločil, da vse pokale in odličja, med drugim tudi mali kristalni globus za zmago v posebni slalomski razvrstitvi, srebro s svetovnega prvenstva in osem zlatih odličij za zmago v svetovnem pokalu, preda Tržiškemu muzeju. 61-letni Tržičan si je želel, da bi bila odličja na ogled širši javnosti.
Na 120 kvadratnih metrih Slovenskega smučarskega muzeja, ki je v pritličnem delu Tržiškega muzeja, vztrajno zmanjkuje prostora za vse zgodovinske predmete in mejnike slovenskih smučarjev.
Vanj so zdaj na spominsko steno umestili glavne mejnike, ki jih je na svoji plodni smučarski poti postavil eden prvih slovenskih krojačev smučarskega vrha. Spominska stena meji na steno, kjer visita sedežnici z Zelenice, kjer je Bojan Križaj začel svojo smučarsko pot, spominski prostor pa so poimenovali Bojan Križaj, naš junak in zmagovalec.
Postavitev razstave, ki sta jo financirala Občina Tržič in ministrstvo za kulturo, je delo direktorice Tržiškega muzeja Jane Babšek in njene ekipe. Kot je povedala, so Križaju (ta je bil prisoten tudi na odprtju Slovenskega smučarskega muzeja leta 2014) že v preteklosti predlagali, da svoja odličja preda muzeju, saj bodo le tako na ogled čim širšemu krogu ljudi.
Spominsko steno je skupaj z ekipo zasnovala direktorica Muzeja Tržič Jana Babšek.
"Ko se je za to potezo odločil sam, smo se oglasili pri njem doma. Vse pokale in medalje je hranil v velikih kartonastih škatlah, ovitih v plastične folije z mehurčki. Predal nam je čisto vsa odličja, v muzeju pa so zdaj razstavljena najpomembnejša," je povedala direktorica muzeja in kustosinja razstave, ki je poskrbela tudi za besedni opis mejnikov v Križajevi 15-letni mednarodni smučarski karieri.
Križaj se nerad postavlja pred medijske žaromete.
Za medije bolj kot ne nedosegljivKrižaj za izjave pred odprtjem razstave ni bil dosegljiv, je pa svoj pogled na predajo svoje športne materialne dediščine strnil v sporočilu za javnost.
"Obiskal sem številne kraje, kjer v smučarskih in športnih muzejih hranijo zapuščino različnih športnikov. Ideja, da bi tudi svoje pokale in odličja podaril domačemu muzeju, ki ima športni pridih, je v meni zorela že dlje časa. V Tržiškem muzeju in na Občini Tržič so bili navdušeni nad idejo. Ljudje, ki vedo, kaj sem naredil v karieri, to spoštujejo in so navdušeni, prav tako tisti, ki znajo ceniti stvari, ki so na takih razstavah. Spremljal sem tudi nastajanje Elanovega muzeja (v Begunjah, op. a.) in moram reči, da mi je to, kar sem naredil, vsak dan bolj všeč. Ponosen sem, da bodo moja odličja dostopna in na ogled širši javnosti."
V središču mali kristalni globus in srebro s svetovnega prvenstva
Križajevo rezultatsko uspešnost, ki jo je krojilo tudi prekletstvo (sam mu pravi privilegij) tekmovanja v obdobju superiornega švedskega tekmovalca Ingemarja Stenmarka, dokazujejo mali kristalni globus za najboljšega slalomista v sezoni 1986/87, srebrna kolajna s svetovnega prvenstva v Schladmingu leta 1982, osem zmag v svetovnem pokalu in 33 uvrstitev na zmagovalni oder. A še precej več o njem pove reakcija ljudi, ki so v času smučarskih tekem množično zasedali mesta pred televizorji, ali pa pesti stiskali v šolskih menzah in jedilnicah, oziroma kjerkoli se je pač našel televizor.
Osrednje mesto na spominski steni zaseda mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku slaloma, ki ga je Križaj osvojil v sezoni 1986/87.
Na razstavi le crème de la crème Križajevih dosežkov, v muzejskem depoju hranijo vsa odličja
"Razstavljen je crème de la crème njegovih dosežkov. Od začetkov v otroški konkurenci, kjer je s svojo prvo veleslalomsko zmago v pionirski konkurenci leta 1969 v Semmeringu dokazal, da je lahko eden od igralcev v svetovnem smučarskem merilu, do pokala za suvereno zmago na evropskem mladinskem prvenstvu leta 1975 v Mayerhofnu v Avstriji. Razstavljena so odličja vseh njegovih osmih zmag v svetovnem pokalu, posebno mesto pa namenjamo Bojanovemu največjemu uspehu: zmagi v skupnem seštevku svetovnega pokala v slalomu v sezoni 1986/1987 in drugemu mestu v slalomu na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982," nas je po razstavi popeljala Babškova, ki si želi, da bi slovensko smučanje kdaj dobilo povsem svojo muzejsko stavbo.
Tone Vogrinec je vseskozi verjel v to, da se Križaj lahko zavihti v vrh svetovnega smučanja.
Del razstave je posvečen tudi ljudem, ki so Križaja spremljali na njegovi poti, od Toneta Vogrinca, ki je vseskozi verjel v to, da se Križaj lahko zavihti na sam vrh svetovnega smučanja, trenerjev Jožeta Šparovca in Filipa Gartnerja do serviserja Mirana Gašperšiča, ki je vso kariero skrbel za smuči uspešnega Tržičana.
Prostor na spominski steni je rezerviran tudi za že omenjenega Stenmarka, Križajevega največjega tekmeca in tudi prijatelja, ter Križajeve reprezentančne kolege od Jureta Franka, Borisa Strela, Roka Petrovića do drugih.
Rivala in prijatelja: Ingemar Stenmark in Bojan Križaj.
Razstava se spomni tudi Križajevega grozljivega padca v Kitzbühlu leta 1981, ki je sprožil sklep, da se smukaških preizkušenj ne bo več udeleževal, pa tudi olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984, ki jih izpostavlja kot največje razočaranje v karieri.
Spominski pregled se konča s Križajevim slovesom pred 30 leti v Saalbachu, kjer je kariero sklenil tako, da si je tik pred ciljem snel smuči in ciljno črto prečkal s smučkami v rokah.
Na razstavi je tudi replika legendarnega šala, ki ga je med vodenjem nagradne akcije Podarim-dobim nosil igralec in voditelj Janez Hočevar Rifle.
Replika znamenitega Rifletovega šala na voljo tudi za fotografiranje
Na razstavi je tudi replika znamenitega oranžno-modrega volnenega šala, ki ga je Janez Hočevar - Rifle nosil na vseslovenski akciji Podarim-dobim, s katero so kupci darilnih kartic (v eni sezoni so jih prodali kar dva milijona in pol!) pomagali pri financiranju slovenskega smučarskega bazena.
"Originalnega šala nismo dobili, ker ga Rifle še vedno uporablja na predstavah, smo ga pa dobili na posodo, da smo lahko kupili pravo volno, spletla pa ga je gospa, ki živi blizu našega muzeja," je povedala Babškova. "Šal je na voljo za fotografiranje," je dodala.
"V muzeju so običajno originali, vedno več pa je tudi replik, in to zato, da je muzej bolj interaktiven, z namenom, da obiskovalci te predmete lahko primejo," je pojasnila.
Posnetki tekem, ki bodo obiskovalce popeljali v preteklost
Poleg odličij, originalnega smučarskega dresa, smuči in čelade (Bojan Križaj in Rok Petrovič sta bila prva, ki sta v svetovnem pokalu tekmovala s čelado, op. a.) si bodo obiskovalci muzeja na televizijskem zaslonu lahko ogledali posnetke s približno 30 tekem, na katerih je razplet pri vrhu krojil tudi Križaj. Na ogled bo tudi prisega na olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer je Križaj pod težo pritiska pozabil del besedila, ki ga je sicer zdeklamiral v slovenskem jeziku. V muzeju so pripravili tudi poseben kviz, namenjen poznavanju Križajeve športne dediščine.
Pobudnik odprtja Slovenskega smučarskega muzeja leta 2014 je upokojeni arhitekt, smučarski zanesenjak, nekdanji demonstrator in učitelj alpskega smučanja Aleš Guček, ki sta mu pri snovanju zbirke pomagala tudi žena Vlasta in oče Cvetozar.
Pred nocojšnjim uradnim odprtjem razstave bo v Kulturnem domu Tržič potekal pogovor s Križajem, Vogrincem in Frankom, medtem ko bo Mateja Svet, ki je udeležbo že potrdila, zaradi bolezni odsotna.
11