Alpski smučarji s praznimi žepi, a brez rešitev

Če avstrijske Tirolske, kjer v dolini Ötz leži ledenik Rettenbach, ne bo zajelo močno deževje, se bo čez teden dni v Söldnu že zbirala smučarska druščina z vseh vetrov. Tudi slovenska reprezentanca s štirimi smučarkami in dvema smučarjema načrtuje pot na uvodni tekmi nove sezone svetovnega pokala. Tekmovalna zima torej nezadržno trka na vrata, česar vsaj po višini temperatur ni mogoče soditi.

Še manj pa je mogoče slutiti na podlagi zagat, s katerimi se srečujejo v slovenski reprezentanci. Te bolj spominjajo na aprilsko obdobje vihanja rokavov. Svojevrstno ogledalo tega je bila sredina izredna seja alpskega zbora, ki so jo sklicali zaradi alarmantnega finančnega stanja in neizogibnega rebalansa, namesto rešitev pa je v nekonstruktivnem duhu prinesla zgolj nadaljevanje igre prelaganja odgovornosti, ki v danem pat položaju slovensko smučanje vodi v prepad.

Člani alpskega zbora se namreč niso odločili za enega od dveh predlaganih ukrepov, ki sta zaradi finančnega primanjkljaja, nastalega zaradi neučinkovitega trženja in deloma tudi starih obveznosti, predvidevala drastično krčenje programov, obenem pa razprava ni naplavila novega predloga rešitve. Namesto nadaljnjega zategovanja pasu so v osrednjem sklepu člani zbora vodstvo zveze zgolj "pozvali, naj si prizadeva za pridobivanje dodatnih sredstev", obenem pa so prižgali tudi zeleno luč za oblikovanje lastne skupine za trženje. Z drugimi besedami to pomeni, da se bodo programi z obstoječo trenersko strukturo in predlaganim kadrom tekmovalcev nadaljevali tudi v prihodnje, čeprav je jasno, da je na voljo le še peščica zbranega denarja.

Rdeča luč še pred prvim snegom?

Kot je bilo v zadnjih tednih že večkrat poudarjeno, so kar trije dosedanji pokrovitelji odpovedali nadaljnje sodelovanje, zaradi česar je na voljo kar 300 tisoč evrov manj od zneska, ki ga je vodstvo zveze alpincem obljubilo maja, za nameček pa naj bi še eden od pokroviteljev svoj finančni prispevek pogojeval s sledenjem sanacijskim smernicam, kar pomeni, da bi lahko bila finančna luknja še večja.

"V trenutku, ko bodo pri alpskih disciplinah prekoračili zbrani proračun, bom ustavil vse programe," je med vročo sejo večkrat opozoril direktor Smučarske zveze Slovenije dr. Jurij Žurej. Točka preloma pa se lahko zgodi prav kmalu.

Če bi namreč alpske discipline plačale vse predvidene fiksne stroške, bi že ta teden lahko ostale brez enega samega centa za izvajanje programov oziroma bi "pridelale" primanjkljaj. Lahko torej rdečo luč, ki bi bila lahko usodna za slovensko smučanje, pričakujemo še pred prvo tekmo? "Alpske discipline se res bližajo minusu. To je seveda nesprejemljivo. Panoga bo ostala znotraj okvirov," odgovarja dr. Žurej in dodaja: "Alpskim disciplinam smo s predlogom o preložitvi obveznosti poskušali pomagati, a odgovorni niso želeli stopiti niti koraka naprej. Bojim se za prihodnost alpskega smučanja."

Matematika brez pozitivne rešitve

Vodja alpskih disciplin Vlado Makuc, ki so ga pozvali k pripravi predloga izrednih ukrepov v luči alpskega proračunskega rebalansa, je sicer pred tem priznal, da bi kljub številnim varčevalnim ukrepom za nadaljnje izvajanje programa panoga potrebovala dodatnih 226 tisoč evrov. Zato je s cmokom v grlu in razgrnitvijo vseh morebitnih tveganj ponudil konec sodelovanja s šestimi trenerji ter vidno krčenje števila smučarjev v reprezentančnem programu, a priznal, da tudi ta matematika še ne bi prinesla pozitivnega rezultata. "Druga rešitev je le popolna razpustitev ekip. Tekmovalce bi nato povprašali, ali so si nadaljevanje sezone pripravljeni kriti sami, mi pa bi nato na podlagi števila samoplačnikov oblikovali trenerske ekipe. A vse to so ukrepi, ki bi imeli kratkoročne in dolgoročne negativne posledice," je dejal Makuc, ki glasovanja o svojih predlogih nato niti ni dočakal.

Nekonstruktivni maraton

Večji del štiriurne seje alpskega zbora je sicer minil v znamenju nekonstruktivne razprave brez rdeče niti in svojevrstnega nadaljevanja pingponga med vodstvom zveze, ki ga je predstavljal dr. Žurej, in vodstvom panoge za alpsko smučanje. Ob tem je bila vnovič vidna tudi velika razdvojenost med klubi, ki se sicer vleče že vse od januarske skupščine zveze.

Da pravih razlogov za optimizem ni, priznava tudi predsednik alpskega zbora in odbora Dušan Gorišek, ki je med sejo večkrat povsem izgubil nadzor nad vodenjem. "Še vedno upam, da nas bo finančno-poslovni del zveze presenetil s kakšnim novim pokroviteljem. Kakšno rešitev bomo poskušali poiskati tudi sami. Sicer pa bomo programe nadaljevali, dokler se bo pač dalo," je po seji dejal Gorišek in dodal, da razmišlja tudi o odstopu.