Razlog več, zakaj avgusta obiskati Portorož

Foto: Bojan Puhek

Celoten teniški projekt v Portorožu sestavljajo trije vitalni deli, med katerimi je seveda nosilni teniški turnir profesionalnih igralcev. Poleg turnirja bosta potekala še Tenis fest z državnimi turnirji vseh starostnih kategorij in Fun zone, v sklopu katerega lahko tako domačini kot seveda vsi preostali obiskovalci Portoroža uživajo v športnih in glasbenih prireditvah.

"Ponovno bomo na teniškem festivalu gostili vse slovenske teniške igralce mlajših kategorij, od šest- in sedemletnikov do veteranov. Pokušali bomo zbrati čim več sredstev z dobrodelno akcijo Gibaj, mladina! Številni koncerti v Portorožu pa bodo zagotovo privabili veliko gostov. Znotraj organizacijskega ustroja turnirja bomo gostili slovenske poslovneže, mlade menedžerje, predstavnike slovenskih teniških klubov. Veselimo se sedme izvedbe turnirja ATP Challenger Zavarovalnica Sava Slovenia Open," uvodoma razloži in hkrati vljudno povabi navijače v Portorož direktor Tenisa Slovenije Gregor Krušič.

Že prvo leto najbolje ocenjen Challenger

Turnir je v sedmih letih vseskozi napredoval. "Od samega začetka zastopamo dva cilja. Gre za to, da slovenski tenis pred nekaj leti ni imel resnega teniškega turnirja. Turnir je namenjen predvsem našim igralcem, ki se lahko tako ali drugače predstavijo," meni sogovornik.

Foto: Bojan Puhek

Kot drugi in tihi cilj Gregor Krušič izpostavlja namero, da bi nekoč naredili en ali več korakov naprej in postali turnir ATP. "Imeli smo že ženskega pred leti. Vsaka stvar potrebuje svojo inkubacijsko dobo, nedvomno. Kot zveza se zelo dobro postavljamo, lani smo dobili zelo močan upravni odbor, tu so Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Sava, Petrol, Športna loterija, BTC. Treba je dodati, da smo že prvo leto dobili nagrado za najbolje organiziran Challenger. Vse to smo seveda iz leta v leto nadgrajevali. Naj se ne sliši preveč samovšečno, pa vendar je po organizaciji in številnih obstranskih dogodkih turnir povsem primerljiv z različnimi turnirji ATP. Veliko stvari je povsem primerljivih in na isti ravni, tisti, ki so bili pri nas in drugje, bodo vedeli. Vedno se je treba primerjati s tistimi stopničko višje, kar so v našem primeru turnirji ATP, za katerimi pa še vedno zaostajamo glede finančnega vložka."

Dobrodelna nota turnirja – pomagati in popularizirati tenis

Spregovorimo o dobrodelni noti turnirja. Zgodba dobrodelnega projekta Gibaj, mladina! se je začela leta 2018 z namenom podpore socialno ogroženim otrokom, ki si ne morejo privoščiti trenažnega procesa. Z zbranimi sredstvi v letu 2018 (več kot 14 tisoč evrov) so otrokom omogočili profesionalni športni trening pod taktirko športnih trenerjev – enkrat na teden celotno koledarsko leto.

Velik del ekipe so vsi športni ambasadorji Goran Dragić, Anže Kopitar, Jakov Fak, Dejan Zavec, Rafael Nadal, Aljaž Bedene, Kaja Juvan in Grega Žemlja, ki s svojo udeležbo in podarjenimi športnimi izdelki za Dražbo Gibaj, mladina! prinesejo dodano vrednost projektu.

Foto: Bojan Puhek

"V letu 2019 se zgodba projekta nadaljuje in tokrat ne bomo pomagali zgolj socialno ogroženim otrokom, temveč tudi socialno šibkejšim, perspektivnim otrokom, ki si kljub svojemu potencialu ne morejo privoščiti profesionalnih treningov. Sredstva, ki jih v celoti namenimo dobrodelnemu projektu, zbiramo z donacijami cenjenih donatorjev, s prejetimi SMS-sporočili s ključno besedo TENIS5 na 1919 in dražbo doniranih izdelkov naših športnih ambasadorjev. Na dražbi izdelkov smo na primer lani prodali lopar Rafaela Nadala, hokejsko palico Anžeta Kopitarja, imamo še smuči Jakova Faka, rokavice Dejana Zavca, dres Gorana Dragića, lopar Aljaža Bedeneta … Pri projektu Gibaj, mladina! pri Tenisu Sloveniji sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Naš interes je dvojni: pomagati otrokom in popularizirati tenis," razloži Gregor Krušič.

Bedene prvi favorit

V vlogi prvega nosilca bo na turnirju nastopil Aljaž Bedene, kot četrtopostavljeni pa Blaž Rola. Med igralci, ki so se prijavili in jim trenutno mesto na lestvici ATP dopušča neposredno uvrstitev na največji slovenski turnir, so tudi lanski zmagovalec Francoz Constant Lestienne, predlanski zmagovalec Ukrajinec Sergej Stahovski in zmagovalec leta 2015 Italijan Luca Vanni. Lani je bilo na turnirju okoli 25 tisoč ljudi, letos jih organizatorji pričakujejo še več.

"Dejstvo je, da je Bedene favorit tako na papirju kot po formi, lestvici. Hvaležni smo mu, da se je odzval našemu vabilu. Tudi sam se želi na neki način ponovno predstaviti slovenskemu občinstvu. Naslednji je tu Blaž Rola, četrti nosilec, ki je v zadnjem času v izjemni formi," razmišlja Gregor Krušič.

V zvezi z Bedenetovo "britansko zgodbo" sogovornik sicer pove: "Povsem razumemo njegovo takratno željo in odločitev. Aljaž Bedene je zelo korekten mož. Na mizi je imel takrat nadgrajene finančne pogoje za svoje delo in trening, pa vendar so mu pravila onemogočila nastop za britansko reprezentanco. Sedaj se je vrnil, vrata so mu bila vedno odprta, med nami ni nobenih zamer. Tudi nam ne nazadnje ustreza, da imamo tenisača, ki sodi med sto najboljših na svetu."

Ponavljajoč se vzorec

Kot direktor krovne teniške zveze pri nas Gregor Krušič bdi tudi nad našo žensko teniško reprezentanco, ki v zadnjem obdobju rezultatsko gledano bolj izstopa kot moški kolegi.

"Kar zadeva slovenski mladinski tenis, gre zadeva zelo šablonsko, kot da se generacijsko naslanjamo na določen spol. Trenutno je zelo v vzponu slovenski ženski tenis, tako mladinski kot članski. Za Niko Radišič in Kajo Juvan so tu še Pia Lovrič, Živa Falkner, Ela Nala Milič in številne druge mlade tekmovalke, ki vsaka v svoji starostni kategoriji spadajo v sam svetovni vrh. Kaja Juvan je bila ena najboljših mladink na svetu, Pia Lovrič je trenutno ena najboljših do 18 let, Živa Falkner je bila še do nedavnega najvišje uvrščena v Evropi do 16 let, Ela Nala Milič pa je nedvomno med najboljšimi igralkami od 12 do 14 let. Trenutno so morda v ospredju dekleta, prej so bili fantje, na primer Žemlja, Kavčič, Rola. Pred desetimi leti so bile tu Srebotnikova, Klepačeva, Matevžičeva, Pisnikova, še prej pa so bolj blesteli fantje. Cikel se ponavlja," meni Gregor Krušič.

Težak preskok iz mladinske v člansko konkurenco

Kljub vsemu pa dobri rezultati v mlajših kategorijah še zdaleč niso zagotovilo za uspeh. "To je vsekakor velika stopnica. Laično lahko to primerjamo s prehodom iz srednje šole na neko zahtevno fakulteto. Eno je biti uspešen mladinec, drugo pa je pasti v ocean 'krvoločnih', željnih, brezkompromisnih tekmovalcev z vsega sveta. Ni preprosto. Če želiš biti zares uspešen, se moraš marsičemu odreči. Marsikdo obupa, le najboljši gredo čez sito ponavljajočih se treningov, ki trajajo od šest do osem ur na dan. A pri razvoju mladih igralcev je bilo vedno tako," pripoveduje Gregor Krušič, ki je tudi sam nekoč aktivno igral tenis. Svojo profesionalno teniško kariero je končal pri dvajsetih letih.

"Prišel sem do trenutka, ko preprosto nisem več užival v ritmu letališče-hotel-igrišče in ponovitev. Tudi zaradi tega dandanes toliko bolj spoštujem tiste, ki jim je uspelo v tenisu. Iz neke perspektive je končati kariero pri dvajsetih morda res zgodaj, a že takrat sem vedel, kam spadam, kaj lahko dosežem in kako je vse to videti. Odločil sem se za študij v tujini in ni mi žal," pove.

Foto: Bojan Puhek

Kdaj pa so po mnenju direktorja Tenisa Slovenije najboljša leta za teniškega igralca? "Danes je zrelostna doba nekje med 28 in 32 leti, nekoč je bila ta letvica pomaknjena nižje. Spomnimo se na primer mladega Beckerja, ki je zmagoval pri osemnajstih. Zrelostna doba je bila pred 20 leti, ko sem opustil igranje tenisa, okoli 24 let. Danes je težko priti med sto najboljših pred petindvajsetim letom," razmišlja Krušič in doda: "Javnost se mogoče premalo zaveda, da so tudi tisti, ki so na lestvici na 300. ali 400. mestu, vrhunski igralci. Je pa finančni kolač pri tenisu drugače razporejen kot pri nogometu ali košarki. Žalostno je, da finančno gledano uspe le tistim od 90. oziroma 95. mesta navzdol," pove.

Federer, Nadal ali Đoković?

O tem, da mladostna svežina v tenisu še zdaleč ni prednost in da so najboljša leta tista okrog tridesetih (ali v naslednjem primeru že blizu štiridesetih), še najbolje priča primer Rogerja Federerja. Izjema ali pravilo?

"Govorimo o športnem Mozartu, Einsteinu, kakorkoli … Čudo, brez besed. Predstavlja sam vrh svetovnega športa, tako po fiziki, anatomiji kot psihologiji. Na njegov tekmovalni obstoj vpliva predvsem tehnika, s katero lahko še vedno tako genialno igra. Potem so tu želja, zastrupljenost s športom, način življenja. Zelo pomembna je tudi sama anatomija njegovega telesa. Podatek, da je imel v karieri dve poškodbi, je glede na množičnost poškodb pri drugih fascinanten. Vse to ga loči od preostalih, pa tudi samo razmišljanje, preudaren izbor turnirjev. Skratka, ogromno dejavnikov, o katerih lahko mi, navadni smrtniki, le filozofiramo, povsem jasno pa verjetno ni nikomur," meni.

Čeprav priznava teniško veličino švicarskemu mojstru, pa direktor krovne teniške organizacije pri nas med svetovno teniško karavano najbolj ceni Španca Rafaela Nadala. Zakaj? "Predvsem zaradi njegove skromnosti, koncentracije, predanosti," odgovori.

Kje pa je v tej primerjavi Srb Novak Đoković, za katerega se zdi, da kljub rezultatski uspešnosti še vedno ne uživa takšnega statusa med navijači kot zgoraj omenjena? "Takoj ali kakšno mesto za njima. Zanimivo je, da med navijači res ne uživa takšne podpore, čeprav bi lahko po rezultatih presegel tako Nadala kot Federerja," odgovori.

Razmah rekreativnega tenisa

Tenis je pri nas že nekaj časa vedno bolj priljubljen tudi med rekreativci. "Po podatkih pristojnih institucij je v Sloveniji med 25 tisoč in 30 tisoč rekreativci, ki vsaj dvakrat mesečno igrajo tenis. Tenis je pri nas gotovo v razcvetu, imamo okoli 1.200 zunanjih teniških igrišč, sploh v mestih so izredno zasedena. Interno imamo veliko različnih idej, kako rekreativce zaobjeti v naši krovni organizaciji. Tako bomo prihodnje leto začeli projekt, ki bo meril predvsem nanje," razloži sogovornik.

Tenis je v zadnjih letih postal finančno bolj dostopen, vse do resnega profesionalizma, kjer pa je vse precej bolj drago. "Sezona takrat stane tudi med 50 tisoč in 100 tisoč evri. V mlajših letih je treba za sezono odšteti med 5.000 in 10.000 evri. Tu pomaga tudi zveza, tako pri financiranju turnirjev kot opreme, subvencioniranju trenerjev, uporabi igrišč. Pri šestnajstih in sedemnajstih gre bolj zares," razloži direktor.

Čakajoč teniškega Dončića

Kako pa je s porastom vpisa v teniške šole? "Trend gre z roko v roki z gospodarsko rastjo. Ko je konjunktura, je več vpisa, več klubov. Zadnja leta je vedno več klubov tudi na obrobju Slovenije. Teniške šole so polne, raste tudi članstvo v zvezi. Zdaj imamo blizu 4.000 rednih članov. Na sami zvezi veliko vlagamo, eden izmed prednostnih projektov je vlaganje v program mladinskih reprezentanc, s katerim tekmovalcem med 14 in 21 letom nudimo izjemno finančno podporo na njihovi razvojni poti," pravi Gregor Krušič.

Infrastruktura in institucionalni pogoji na ravni zveze torej so. Je le vprašanje časa, kdaj bomo dočakali tudi teniškega Luko Dončića? "Lahko bi temu rekli tako (smeh, op. p.). Treba je omeniti, da od leta 2013 investicijski kapital v mladino vseskozi strmo raste. Verjamemo v uspeh, delamo in čakamo, da vse izbrance tudi finančno podpremo," sklene.

Vljudno vabljeni v Portorož! Foto: Grega Valančič Sportida