Goran Ivanišević: Ženske si ne zaslužijo enakih nagrad

Takole pojasnjuje neskladja med moškim in ženskim tenisom: ''Razlika je velika, nagradni skladi na turnirjih pa so isti. Moški igrajo šest ur, ženske pa 33 minut. Spoštujem ženski tenis, toda vsak malo boljši trener lahko premaga prvo igralko sveta. Ne zaslužijo si ravno enakih nagrad. ''

Kometiral je tudi čustvene tornade, ki so jih njegovi navijači preživljali tako rekoč v slehernem dvoboju, in priznal, da ga moti, ker ga ljudje doživljajo kot 'živca', ki veliko preklinja. ''Vsi govorijo, kako so razbijali daljinske upravljalce, nihče pa ne vpraša, kako je bilo meni. Ljudje me gledajo in govorijo, poglej Ivaniševića, zdaj bo nekaj razbil, zdaj bo nekoga nekam poslal … Lopar je moj najboljši prijatelj. Skupaj sva spala, se prepirala, kdaj jih je moral dobiti po glavi. Čudna je to ljubezen. Mi Dalmatinci malo več kvantamo, sicer pa sem precej zadržan, ne govorim veliko in se držim ob strani,'' je povedal Ivanišević, ki je bil od nekdaj hvaležna tema medijev.

Na igrišču se je rad obrnil za lepoticami

Nostalgično se je tudi spominjal slavnih dni, ko so ga oblegale horde oboževalk: ''Tisti čas je bil popolnoma drugačen, brez interneta, Facebooka in Twitterja. Vse je bilo nekako mirnejša. Ni bilo mobilnih telefonov, le na hotelski telefon so te lahko dobili.''

Kljub temu je priznal, da je rad opazoval občinstvo v prvih vrstah, še posebej, če je šlo za privlačne gospodične. ''Če je nekaj lepo, zakaj ne bi pogledal,'' je odvrnil v svojem slogu in na tem mestu mu je treba priznati, da je imel vedno izboren okus.