Udrih: Jasikevičius in Planinić sta odšla, jaz sem čakal

Praktično vsako leto v ligi NBA zablesti kdo od slovenskih košarkarjev. Letos ta vloga pripada vam. Ste pričakovali, da se bo sezona tako razpletla, potem ko vas je San Antonio najprej prodal v Minnesoto, ki pa je bila le navidezna postojanka pred Sacramentom? Moja največja želja pred začetkom letošnje sezone je bila, da bi igral. To sem tudi povedal v klubu in mojemu menedžerju. Želel sem zamenjavo moštva, kajti zavedal sem se, da v San Antoniu ne bom dobil tiste prave priložnosti. Moj odhod je zato visel v zraku. Klub me je nato prodal v Minnesoto, kamor pa nisem želel iti. Iskali smo drugo rešitev in jo našli pri Sacramentu. Niti za hip se nisem obotavljal in nemudoma odšel v Kalifornijo, kjer sem ponovno zadihal in lahko pokazal svoje znanje.

Verjetno je na vašo odločitev, da ste podpisali pogodbo s Sacramento Kings, vplivala tudi poškodba prvega organizatorja igre Mika Bibbyja? V veliki meri sem podpisal ravno zaradi tega dejstva, saj sem vedel, da Bibbyja zaradi poškodbe ne bo približno 30 dni, kar pa je dovolj časa, da se izkažem. Mislim, da sem dobro opravil svoj posel. Poleg tega je imel Sacramento luknjo na tej poziciji, saj ni imel adekvatnih zamenjav.

Nato se je Bibby vrnil, vendar je bil na srečo kmalu prodan v Atlanto … Nekaj se je šušljalo, da bo Bibby odšel. V ligi NBA je vse mogoče. Generalni menedžerji ne govorijo radi o tej tematiki. Njegov prestop se je nato zgodil v izdihljajih prestopnega roka. Vse je potekalo zelo hitro. Sedaj sem na moje veselje postal prvi organizator igre.

Vam je trener ob prihodu dejal, da boste dobili toliko priložnosti za igro? Vedel sem, da Sacramento nima pravega organizatorja igre, zato sem slutil. Trener mi sicer ni obljubil iz oči v oči, da bom začenjal tekme, sem pa lahko prebral njegovo izjavo v časopisu, da bom prvi organizator igre. Nedolgo nazaj so v klub pripeljali Anthonyja Johnsona, vendar sem jaz z ekipo že vso sezono in zato tudi bolj utečen v moštvenih akcijah. Tako imam prednost pred njim.

Kako težko si je prislužiti zaupanje v ligi NBA, ste okusili praktično vsi slovenski košarkarji, ki igrate onstran Atlantika. S težavami se sedaj denimo ukvarja Primož Brezec. Vi ste v minulih sezonah veliko sedeli pri San Antoniu. Ali je v takšnih trenutkih pomemben tudi faktor sreča? Če verjameš vase in veš, da si sposoben igranja na tako visoki ravni, potem moraš biti strpen in čakati na svojo priložnost. Jasikevičius in Planinić sta denimo odšla nazaj v Evropo. Jaz sem čakal, saj sem se zavedal, če bom delal trdo, da bom dobil priložnost. Najbolj pomemben trenutek pa nato šele sledi, saj moraš biti ravno takrat najbolj zbran. Priložnost je namreč treba zgrabiti z obema rokama.

Kakšna pa je sploh vloga igralcev pri Sacramentu? Takšnih zvezdnikov, kot so pri San Antoniu, namreč ni … Zgodba je tu povsem drugačna. Ekipa se je prenovila. Prišli so novi trenerji, ki so se prvič soočili z NBA. Včasih naredijo napake oni, včasih mi, vendar pa mi je veliko bolj všeč tukaj, saj ima vsak igralec, ki stopi na parket, odprte roke. Pri bivšem delodajalcu se je vse vrtelo okrog Tonyja Parkerja in Tima Duncana. Ostali smo morali le pomagati njima. Sedaj imam več svobode.

Spoznali ste tudi kontroverznega Rona Artesta, ki je velikokrat polnil kolumne v časopisih z nešportnimi potezami. Ali je tudi v resnici takšna osebnost? Artest je zelo dober dečko. Me zelo podpira in je dober soigralec. Ti incidenti, ki jih je imel, so bili v žaru borbe. On namreč želi zmagati na vsaki tekmi. Je zelo tekmovalen in zato pride včasih do kakšnega izgreda.

V San Antoniu ste preživeli tri leta, dvakrat celo osvojili šampionski prstan (Spurs so bili prvaki v sezoni 2004/05 in 2006/07, ko je bil Beno njihov član, op. p.). Vam je bilo težko zapustiti klub in mesto? San Antonio kot mesto mi je zelo všeč. Tam imam hišo in je ne bom prodal. Poleti, ko bom imel prosto, bom odšel tja na oddih. Tudi priprave kanim opraviti tam. Sacramento je manjše mesto, nisem pa tukaj dovolj dolgo, da bi ju lahko primerjal. Sicer pa nikoli nisem imel težav s privajanjem na novo okolje. Nimam niti domotožja, saj me velikokrat obišče kdo od staršev ali prijateljev.

Verjetno vam bo letos poleti veliko lažje, ko se bodo podpisovale pogodbe. Z odličnimi igrami (trenutno povprečje 12,5 točk, 4,3 podaje in 3,4 skoke na tekmo) ste na površje potisnili vaše ime, ki je bilo prej nekoliko skrito v ozadju … Počutim se super. Pogodbe se podpisujejo prvega julija, do takrat pa je še daleč. Letos bom igral tudi za reprezentanco, zato bom moral biti nekoliko previden. Klubi v prvi vrsti gledajo na zdravstveno stanje košarkarja. Če si poškodovan, ti ne cvetijo rožice. Kak manjši zvin gležnja ne predstavlja ovir. Potrebno je biti dobro kondicijsko pripravljen, da se izogneš vsem slabim scenarijem.

Sami ste načeli temo reprezentanca. Veliko ljubiteljev košarke v Sloveniji bi vas radi ponovno videli zaigrati v kvalifikacijah za olimpijske igre, še posebej, ker imate dobro sezono v ligi NBA. Torej bo Beno v pomoč selektorju Alešu Pipanu in njegovim izbrancem? Lani sem povedal, da potrebujem prosto poletje, saj je ta sezona zame prelomna, kar se je tudi izkazalo. Mentalno sem se moral spočiti, saj sem bil zelo zafrustriran. V San Antoniu nisem dobil priložnosti, zato sem moral priti k sebi. Sem pa tudi dejal, da bom pripravljen že za naslednjo reprezentančno akcijo. Tudi menedžer ve, da bom poleti nastopil za izbrano vrsto Slovenije.

Kako pa gledate na same možnosti Slovenije v "grških" kvalifikacijah? Po resnici povedano misli v tem trenutku niso osredotočene na reprezentanco, temveč zgolj na igranje v ligi NBA. Sploh se ne obremenjujem z nasprotniki, saj vem, da ima Slovenija dobro reprezentanco. Če bomo odigrali na vso moč, potem imamo velike možnosti, da se uvrstimo na olimpijske igre v Peking.