Tek za denarjem in beg pred poškodbami

Še eno načelo izgublja pomen. "Važno je sodelovati in ne zmagati" že lep čas ni vodilo, ki bi prevladovalo med športniki. A je povsem jasno zakaj. Čas kapitalizma namreč narekuje hiter tempo. Tempo, zaradi katerega trpi tudi telo. Dirka za denar je ponesla šport v bistveno višje sfere, kot je bilo to v navadi v preteklosti. Tok denarja je potegnil za seboj prav vse - od "delodajalcev" do športnikov. Gonja po vrhunskih rezultatih ponekod že presega meje okusnega ter predvsem zdravega in posledično prihaja do številnih poškodb, zaradi katerih so vržene pod vprašaj celo kariere posameznega športnika.

Navadni smrtniki bi že zdavnaj pokleknili

Kaj vse pretrpijo športniki, javnost v večini ne ve, saj izobešanje lastnih slabosti na zvon pomeni šibkost, kar pa v krutem svetu biznisa, kot nekateri poimenujejo šport, delodajalci hitro vzamejo na znanje. Njih namreč zanima le rezultat, ki jim bo prinesel finančno zadovoljstvo, kar je razumljivo, če gledamo, v kakšnem obdobju se trenutno nahajamo. Kako krut je lahko včasih šport, nam pove že ta podatek, da je Jani Brajkovič na lanski izvedbi prestižne dirke po Franciji kolesaril kljub 39 stopinjam telesne temperature.

Zgodba Brajkovičevega kolega, prav tako uspešnega slovenskega kolesarja, ki ne želi biti imenovan, pa je imela pred leti drugačno razsežnost. Zaradi resnih zdravstvenih težav je namreč preživljal številne muke ob nastopu na največji španski pentlji, vendar mu je delodajalec zaukazal, da mora pripeljati prav vse etape do konca, kar je povsem skregano z logiko nam navadnih ljudi, ki hodimo dnevno v službo, v popoldanskem času pa se povečamo "le" rekreativnim športom. To je le en segment vseh travm, ki jih morajo športniki dati skozi kariero. O vseh teh peripetijah bi lahko pisali pravzaprav knjige, a ne bomo zapeljali stvari tako široko.

Poškodbe, poškodbe ...

Spregovorili bomo o poškodbah, ki jih v osnovi delimo na akutne ter kronične. Pri prvih je vzrok očiten in se zgodijo v trenutku, ko mišice, kite ali vezi ne morejo prenašati prevelike sile (zvin, zlom …). Pri kroničnih pa je govora o preveliki preobremenitvi, ki se nalaga skozi daljše časovne obdobje (degeneracija kosti …). Najbolj nelagodno je spremljati akutne poškodbe, zaradi katerih velikokrat zastane dih, še posebej ko pride do kakšnega zunanjega zloma.

Verjetno je najbolj v spominu ostal padec naše tekaške šampionke Petre Majdič na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. Na ogrevanju je namreč zgrmela v brezno in si ob tem zlomila kar štiri rebra. A je to ni ustavilo na poti do bronaste medalje v šprintu in do te je pritekla v gladiatorskem stilu. Pred seboj je imela namreč velik cilj, katerega si je pred začetkom ZOI zadala – medalja. Cilj, za katerega je bila pripravljena "umreti". Ta dva podatka natančno ponazarjata, kako se vrhunski športniki tudi na račun zdravja presegajo.

Se spomnite, kako je obrnilo pred dnevi gleženj hokejistu Anžetu Kopitarju (oglejte si zgornji video) ali nekaj tednov nazaj na košarkarski tekmi članu Krke Simonu Petrovu? Takšnih in drugačnih poškodb je ogromno in vsak šport praktično terja svoj davek – težko primerjamo poškodbe pri individualnih ter ekipnih športih. Povsem normalno je, da je posameznik v kontaktnih športih bolj izpostavljen akutnim poškodbam in prav vsaka ima svojo težo ter zahteva različno časovno obdobje rehabilitacije.

Smrti mladih športnikov burijo duhove

Svetovno javnost pa brez kančka dvoma pretresajo v zadnjem času smrti mladih športnikov. V večini primerov gre za srčne zastoje, ki so posledica različnih napak v delovanju srca. Pri nas je zaradi takšnih težav denimo umrl nogometni vratar Nedžad Botonjič, v svetu pa je malo morje novic o tragičnih dogodkih. Ne mine mesec, da ne bi pisali kakšne z negativnim prizvokom.

O vseh teh temah se bomo v nadaljevanju tedna pogovarjali s strokovnjaki na področju športa ter samimi športniki, ki bodo podali svoj pogled na tovrstne zaplete. Za uvod pa vas v sredo čaka pogovor s priznanim ter izkušenim kirurgom dr. Oskarjem Zupancem, ki ga lahko vidite na klopi Uniona Olimpije kot klubskega zdravnika.