Peter Prevc
Goran Dragić
Torek, 29. 11. 2016, 13.57
7 let, 1 mesec
Sta to najbolj priljubljena slovenska brata? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,60
1
Če gre soditi po odprtju nove skakalne sezone, bomo v prihodnjih mesecih veliko govorili in pisali o bratih Prevc. Predvsem o Petru in Domnu, morda tudi Cenetu. Skakalna družina iz Dolenje vasi tako nadaljuje tradicijo znanih bratov slovenskega športa.
Peter in Domen Prevc bosta ob koncu tedna, ko bodo skakalci nastopali v Klingenthalu, v središču pozornosti.
Novinec na seznamu slovenskih skakalnih zmagovalcev tekem svetovnega pokala Domen Prevc je pretekli teden v Ruki še tretjič v karieri na posamični tekmi stopil na zmagovalne stopničke. V vseh primerih je 17-letnemu skakalcu družbo delal starejši brat Peter Prevc. Tokrat je bil najboljši skakalec prejšnje zime tretji, v pretekli sezoni pa sta z bratom v Saporu in Engelbergu poskrbela za dvojno zmago.
Bratski dvojci v slovenskih smučarskih skokih še zdaleč niso novost. Res pa je, da se Drago in Danilo Pudgar, Primož in Uroš Peterka, Janez in Matjaž Debelak, Anže in Jernej Damjan in drugi nikoli niso v paru zavihteli tako visoko.
V novi sezoni se utegne na kakšni tekmi svetovnega pokala Petru in Domnu pridružiti še tretji, po starosti srednji brat. Cene Prevc, ki je marca dopolnil 20 let, je večji del priprav opravil s člansko A-ekipo, novo sezono pa bo začel v celinskem pokalu. V preteklosti je sicer že nastopal v svetovnem pokalu in se štirikrat prebil med dobitnike točk.
Peter, Domen in Cene - bratski tercet v svetovnem pokalu?
Goran in Zoran Dragić
Največ znanih bratskih parov v slovenskem športu sicer izvira iz košarke. Izstopata tudi mednarodno najbolj znana Goran in Zoran Dragić, sicer reprezentančni tandem, ki je del kariere skupaj prebil tudi pri Miamiju in Phoenixu. V novi sezoni starejši Goran nosi dres Miami Heat, mlajši Zoran pa je član evroligaša Milana. Moči bosta znova združila poleti v pripravah na EuroBasket 2017.
Erazem in Domen Lorbek
Še pred ero bratov Dragić pa sta v košarkarski reprezentanci navduševala Erazem in Domen Lorbek, ki sta se od izbrane vrste oddaljila zaradi zdravstvenih težav. Mlajši Domen se je že vrnil pod koše in zaigral za Sevillo, starejši Erazem, ki je pred leti veljal za enega najboljših evropskih krilnih centrov, pa po dveletni odsotnosti išče pot vrnitve. Nad košarko pa je že pred tem obupal najmlajši sin Radovana Lorbka – Klemen Lorbek.
Beno in Samo Udrih
Manj uspeha z združevanjem moči v članski reprezentanci sta imela brata Udrih. Mlajši Beno si medtem košarkarski kruh še najprej služi v ligi NBA (Detroit Pistons), Samo pa je izziv našel pri drugoligaški ekipi Celja. Njuni reprezentančni poti sta se večinoma križali, čeprav sta za izbrano vrsto vknjižila 27 oziroma 17 nastopov, a na različnih tekmovanjih. Podobno velja za Željka in Saša Zagorca, medtem ko pa Edo Murić v članski ekipi (še) ni pričakal brata Dina Murića.
Luka in Miha Žvižej
Celjska rokometna brata, ki sta pred Sportalovo kamero odigrala tudi tradicionalno partijo košarke - ogledate si jo lahko v spodnjem videu -, loči sedem let. Starejši Luka, levo krilo, je prvi strelec reprezentance vseh časov. Po letošnjem evropskem prvenstvu se je od izbrane vrste poslovil. Še vedno pa je seveda član Celja, njegov kapetan in eden najpomembnejših igralcev, še posebej v obrambi.
V knežjem mestu je kariero začel tudi krožni napadalec Miha, a v članski ekipi praktično ni nikoli zaigral. Svojo priložnost je poiskal pri Slovanu, kasneje v Gorenju in na Danskem ter v Franciji, kjer trenutno nastopa za Montpellier. Žvižeja v klubu nikoli nista igrala skupaj, v reprezentanci pa pogosto. Med drugim sta pred slabimi štirimi leti z ramo ob rami v Španiji osvojila četrto mesto na svetu.
V rokometu bratskih navez ne primanjkuje. V reprezentanci sta skupaj igrala tudi brata Skube. Navezi bratov Cehte to (še) ni uspelo. Gašper Marguč igra za Veszprem, njegov mlajši brat Gal za Celje, za nameček še na enakem položaju. Iz mesta slovenskih prvakov prihajata tudi Simon (Meškov Brest) in David Razgor, ki je še vedno član svojega prvega kluba.
Gorazd in Rudi Hiti
Jeseniški hokejski legendi. Starejši brat Rudi je imel med drugim ponudbi iz lige NHL. Za Chicago je pred dobrimi 35 leti odigral ekshibicijsko tekmo, a mu je plošček priletel v čeljust, zato se je moral vrniti domov. Čez dve leti so si ga zaželeli Los Angeles Sharks, a je bila Olimpijina dveletna ponudba boljša kot losangeleška triletna. Že ob polnoletnosti je prvič zaigral za jugoslovansko reprezentanco. Skupaj je nastopil kar na 17 svetovnih prvenstvih.
Ob koncu kariere sredi 80 let je na izjemen način združil dve vlogi. Deloval je v strokovnem štabu italijanskega Bolzana, obenem pa je za Jesenice nastopil na vseh tekmah, ki niso bile terminsko skladne z Bolzanovimi. Leta 2009 je bil sprejet v hram slovenskih športnih junakov.
Gorazd Hiti je tako kot Rudi igral za Jesenice, Olimpijo in Bolzano. Prav tako se je udejstvoval kot trener. Leta 1974 je postal najboljši strelec in napadalec svetovnega prvenstva. Brata, ki sta leta 1973 sodelovala pri znamenitem remiju 6:6 proti ZDA, zdaj skupaj vodita blejski klub in pripravljata mednarodni tabor za mlade hokejiste.
David in Marcel Rodman
Starejši Marcel in mlajši David Rodman sta v skupini športnih bratov hokejski zastavonoši. Začela sta na Jesenicah, kamor sta se večkrat vrnila, in trikrat osvojila naslov državnega prvaka. Napadalca sta skupaj igrala v štirih ekipah, med drugim sta bila prvaka druge nemške lige.
Žal jima je skupna tudi precejšnja smola s poškodbami. Vrhunec njune reprezentančne kariere so bile olimpijske igre v Sočiju, kjer sta ob premiernem nastopu slovenskih hokejistov osvojila sedmo mesto. Marcel, ki si kruh služi v Nemčiji, za reprezentanco igra že več kot 15 let, David, ki nastopa v Franciji, pa nekoliko krajše obdobje.
Nekoliko manj znan od zvezdnika Anžeta Kopitarja je njegov mlajši brat Gašper. Navijači se z veseljem spominjajo bratov Lomovšek, Vnuk in Zupančič. V zadnjem obdobju pa sta v bratskem kontekstu velikokrat omenjena priimka Pance in Ograjenšek.
Darjan in Borut Petrič
V osemdesetih letih sta žlahtno poglavje slovenskega plavanja pisala brata Petrič. Starejši Borut je trikrat zapored nastopil na olimpijskih igrah. Leta 1976 v Montrealu je bil kot 14-letnik celo najmlajši izmed vseh udeležencev. Štiri leta pozneje je bil na igrah v Moskvi peti na 1500 prosto. Enkrat je bil svetovni podprvak, z evropskih prvenstev pa ima eno zlato, tri srebrne in bronasto kolajno v disciplinah 400 in 1500 metrov prosto. Leta 1981 je postal najboljši športnik Jugoslavije. Pozneje se je ukvarjal s trenerstvom.
Mlajši brat Darjan je med letoma 1980 in 1988 nastopil na trojih olimpijskih igrah. V Los Angelesu je bil na 400 metrov prosto šesti. Trikrat zapored je osvojil bronasto kolajno na evropskem prvenstvu, 21-krat je bil jugoslovanski prvak. Po plavalni karieri je kot računalniški informatik uspešno zaplul v akademske in poslovne vode. Oba brata sta bila leta 2013 sprejeta v Hram slovenskih športnih junakov.
Plavalno zgodovino so poleg Petričev zaznamovali tudi Igor in Nace Majcen ter Alenka in Nataša Kejžar.
Damjan in Saša Gajser
Na kar nekaj tesnih družinskih vezi smo naleteli tudi v nogometnih vrstah, tako v nekoliko bolj oddaljeni (Peter in Vili Ameršek) kot tudi novejši zgodovini. Aktualni pomočnik glavnega trenerja pri NK Mariboru Saša Gajser je sicer dres državne reprezentance oblekel nekaj let za bratom Damjanom. Vseeno pa sta se v zgodovino vpisala kot prva brata z reprezentančnim nastopom. Pod podoben podvig je uspel tudi Nejcu in Andreju Pečniku.
Aljaž in Andraž Struna
Leto 2016 pa je postreglo tudi s prvim bratskim dvojcem v začetni enajsterici slovenske nogometne reprezentance. V njej sta pod vodstvom selektorja Srečka Katanca svoje mesto našla Primorca Aljaž ( na klubski ravni član Carpija) in Andraž Struna (trenutno brez klubskega delodajalca). Na fotografiji s prijateljske tekme proti Turčiji v ljubljanskih Stožicah stoji Aljaž kot drugi z leve v zgornji vrsti, Andraž pa se kot drugi z desne nahaja v spodnji vrsti.
Uroš in Jure Velepec
Bratski pridih pa je bilo pred leti mogoče čutiti tudi v slovenski biatlonski reprezentanci. Zanj sta skrbela Jure (letnik 1965) in Uroš Velepec (1967), ki sta svojo strast sicer našla tudi v triatlonu. A njun osnovni šport je bil vendarle križanec med tekom in streljanjem. Popeljal ju je tudi na več olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, kjer sta lahko moči združila v štafeti. Jure se je po končani karieri zaposlil v slovenski vojski, Uroš pa z biatlonom ostaja povezan kot trener.
Miha in Tomaž Pirih
Družinsko je obarvano tudi slovensko veslanje. Še celo drugi najuspešnejši slovenski veslač vseh časov Luka Špik je v delu svoje kariere v dvojcu in četvercu združil moči z bratom Janom. Bolj uspešna pa sta bila Miha (na fotografiji skrajno desno) in Tomaž Pirih (levo), sicer tudi udeleženca olimpijski iger in kot člana četverca, v katerem sta leta 2009 veslala še Rok Kolander in Rok Rozman, nosilca bronaste kolajne s svetovnega prvenstva v Poznanu. Za nadaljevanje družinske tradicije je nato poskrbel še mlajši brat Žiga Pirih.
Bratje Škofic
Ob naštevanju bratov v slovenskih reprezentancah pa nikakor ne moremo mimo unikatne zgodbe iz ragbija. Leta 2014 je panožni zvezi uspel medijski preboj z izjemno zgodbo o skupnem nastopu petih bratov Škofic. Archie, Frankie, George, Jack in Max so oblekli slovenski dres in postali nosilni stebri reprezentance. Gre za angleške brate, ki pa so zaradi slovenskih korenin radi sprejeli povabilo iz domovine njihovega dedka.
1