Nov izjemen dosežek slovenskega ultramaratonca #foto #video

"To je bila najtežja preizkušnja, kar sem jih pretekel," je že lani po Špartatlonu dejal Mirko Miklič. A to ga ni odvrnilo od tega, da bi nastopil tudi letos. Letos je tekel še več kot dve uri hitreje, najtežjo tekaško preizkušnjo na svetu je pretekel v 26 urah, 18 minutah in 18 sekundah.

Kaj je Špartatlon?
Špartatlon je ekstremna vzdržljivostna preizkušnja, ki vsako leto konec septembra poteka v Grčiji. Tekači morajo premagati 246 kilometrov od Aten do Šparte – razdaljo, ki naj bi jo pretekel tudi antični tekač Fedipij. Grški zgodovinar Herodot, čigar zgodbe so edini vir grško-perzijskih vojn, omenja Fedipija kot kurirja, ki je ob vdoru Perzijcev tekel iz Aten po pomoč v Šparto. Ali je bilo to res ali ne, ne bomo nikoli vedeli z gotovostjo, dejstvo pa je, da je Špartatlon tesno povezan prav s to legendo.

Najboljši slovenski predstavnik v cilju Foto: Osebni arhiv Mirka Mikliča "Želel sem izboljšati najboljši čas Slovenca, odkar imamo samostojno državo. Tega je držal Lojze Primožič, ki je leta 2013 tekel 26 ur in 53 minut. On je legenda, ultramaratonec od glave do pet. Je tudi moj idol, zato sem zelo zadovoljen, da sem dosegel cilj in izboljšal njegov rezultat," je razlagal Miklič, ki je zasedel prvo mesto v kategoriji nad 50 let, med moškimi je bil skupno 12., absolutno pa 14. Pred njim sta bili najboljši dve dekleti.

S časom 24;47:07 je bila najhitrejša Poljakinja Patrycja Bereznowska, absolutni zmagovalec pa je postal Litovec Aleksander Sorokin, ki je ekstremno preizkušnjo premagal v času 22;03:22. Miklič je bil eden od treh slovenskih predstavnikov na štartu, vsi pa so uspešno pritekli do cilja. Stanko Maček je bil v absolutni razvrstitvi 109. s časom 32;56:39, dobri dve uri za njim pa je do kipa Leonidasa pritekla še edina slovenska predstavnica nežnejšega spola Špela Šavs.

Prihod zmagovalca v cilj:

Rezultati, absolutno:

Foto: Osebni arhiv Mirka Mikliča

Največja težava je bila zaspanost, padec ga ni vrgel iz tira

Miklič je po lanski izvedbi letos dobro vedel, v kaj se podaja. Večje krize ni imel, njegova največja težava pa je bila zaspanost. "Z vzponom na goro nisem imel težav, najtežje je bilo po 200. kilometru, ko se me je lotila zaspanost. Noge so pekle in niso več ubogale, a sem vedel, da si ne smem privoščiti odmora, če želim izpolniti cilj. Do konca je bilo treba garati. 25 kilometrov pred ciljem sem bil na neurejenem cestišču še nekoliko nepreviden in padel ter si odrgnil koleno, a sem se le pobral in nadaljeval tek. Dodam lahko, kakšna muka mi je bila počepniti, ko sem na 170. kilometru moral na stranišče," je strnil dogajanje na progi naš ultramaratonec, ki sta ga v Grčiji spremljali žena in hči.

Manjka mu le še ena kljukica

Foto: Osebni arhiv Mirka Mikliča Miklič redno tekmuje tudi na maratonih. Letos aprila je bil na velikonočni ponedeljek najhitrejši slovenski maratonec na najstarejšem maratonu na svetu, ki ga vsako leto priredijo v Bostonu.

Maratonsko razdaljo je 52-letni Ljubljančan pretekel v izjemnem času 2;52:55 in naredil še peto kljukico pri izjemnem projektu, ki si ga je zadal. Ta je, da vse maratone serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. V zbirki mu manjka le še maraton v Tokiu.

Pod tri ure se mu je najprej uspelo spustiti v Chicagu in Berlinu, lani je v zbirko dodal London in New York, letos pa še Boston, kjer mu lani ni uspelo. Zanimivo je, da je bil lani v Bostonu neuspešen, nato pa je bil le pet dni pozneje uspešen v Londonu, kjer je postavil čas 2;58:02. S tem je na glavo postavil vse teorije o časovnem odmoru med dvema maratonoma in regeneraciji, a ne pozabimo, da gre za ultramaratonca. Ti so že marsikatero zakonitost, ki velja za navadne smrtnike, postavili na glavo.